4 Mojzes 24 - Ekumenska izdaja

¹ Ko je Balaam videl, da je Gospodu všeč, da Izraela blagoslovi, ni šel kakor druge krati za vedežnimi znamenji, ampak je obrnil svoj obraz proti pustinji.

² Ko pa je Balaam povzdignil oči in videl Izraela ušotorjenega po njegovih rodovih, je prišel nadenj duh božji.

³ Tedaj je povedal svoj rek: »Izrek Balaama, Beorjevega sina, izrek moža zaprtih oči,

⁴ izrek človeka, ki sliši besede božje, ki prikazen Vsemogočnega vidi, ki se je zgrudil, pa so se mu oči odprle.

⁵ Kako so lepi tvoji šotori, Jakob, tvoja prebivališča, o Izrael!

⁶ Kakor doline se razprostirajo, kakor vrtovi ob reki, kakor hrasti, zasajeni od Gospoda, kakor cedre ob vodah.

⁷ Voda teče iz njegovih veder in njegovo seme je ob obilnih vodah, višji kot agag je njegov kralj in vzvišeno je njegovo kraljestvo.

⁸ Bog ga je izpeljal iz Egipta, zanj je kot bivola moč. Žre narode, njemu sovražne, drobi jim kosti, lomi njihova ledja.

⁹ Kakor lev se ulega k počitku, kakor levinja: kdo ga bo zbudil? Kdor te blagoslavlja, bo blagoslovljen; kdor te preklinja, bodi preklet!«

¹⁰ Tedaj se je Balak razsrdil nad Balaamom in je plosknil z rokama. Potem je Balak rekel Balaamu: »Da prekolneš moje sovražnike, sem te poklical, in glej, ti si jih zdaj že trikrat blagoslovil.

¹¹ Zdaj se pa hitro poberi domov! Mislil sem te bogato poplačati, a glej, Gospod ti je plačo prikratil.«

¹² Balaam je odgovoril Balaku: »Ali nisem že tvojim poslancem, ki si jih k meni poslal, rekel:

¹³ ‚Ko bi mi Balak dal tudi svojo hišo, polno srebra in zlata, ne morem prestopiti Gospodovega povelja, da bi storil sam od sebe kako stvar, dobro ali zlo; samo, kar mi poreče Gospod, bom govoril.‘

¹⁴ Zdaj, glej, odhajam k svojemu ljudstvu. Pridi, da ti oznanim, kaj bo to ljudstvo storilo tvojemu ljudstvu v poznejših časih!«

Balaamov četrti blagoslov

¹⁵ Tedaj je povedal svoj rek: »Izrek Balaama, Beorjevega sina, izrek moža zaprtih oči,

¹⁶ izrek človeka, ki sliši besede božje, ki pozna misli Najvišjega, ki prikazen Vsemogočnega vidi, ki se je zgrudil, pa so se mu oči odprle.

¹⁷ Vidim ga, pa ne zdaj, gledam ga, pa ne blizu. Zvezda vzhaja iz Jakoba in žezlo se dviga iz Izraela; in stre obe strani Moabovi in uniči vse Setove sinove.

¹⁸ Edom bo v njegovi posesti in Seir bo v lasti svojih sovražnikov, Izrael pa bo delal velika junaštva.

¹⁹ Jakobov potomec bo vladal in bo pokončal preostale iz mesta.«

²⁰ Ko je videl Amaleka, je povedal svoj rek: »Amalek je prvenec med narodi, a konec njegov je poguba.«

²¹ Ko je videl Kinejce, je povedal svoj rek: »Trdno je tvoje bivališče in na skalo postavljeno tvoje gnezdo.

²² Vendar bo Kin iztrebljen; kako dolgo še, da te Asur odpelje v sužnost?«

²³ Potem je še povedal svoj rek: »Joj, kdo bo ostal pri življenju, ko bo Bog to storil?

²⁴ Ladje pridejo iz Ketima in zatró Asurja in zatró Heberja, a tudi sam bo končal v pogubi.«

²⁵ Nato se je Balaam dvignil, odšel in se vrnil domov. Tudi Balak je odšel po svojem potu.