4 Mojzes 23 - Ekumenska izdaja

¹ Balaam je rekel Balaku: »Postavi mi tu sedem oltarjev in pripravi mi tu sedem juncev in sedem ovnov!«

² Balak je storil, kakor mu je Balaam rekel, in Balak in Balaam sta darovala po enega junca in enega ovna na vsakem oltarju.

³ Potem je Balaam rekel Balaku: »Stoj pri svoji žgalni daritvi! Jaz pa pojdem, morda se mi Gospod razodene. Kar mi bo dal videti, ti bom razodel.« Nato je odšel na samoten kraj.

⁴ Bog je prišel Balaamu naproti. Ta mu je rekel: »Sedem oltarjev sem postavil in na vsakem daroval po enega junca in ovna.«

⁵ Gospod pa je položil Balaamu besedo v usta in rekel: »Vrni se k Balaku in takole govori!«

⁶ Vrnil se je k njemu; in glej, stal je pri svoji žgalni daritvi, on in vsi moabski knezi.

⁷ Tedaj je povedal svoj rek: »Z Arama me je privedel Balak, moabski kralj, z vzhodnih gora: Pridi, prekolni mi Jakoba, pridi, zaroti mi Izraela!

⁸ Kako naj prekolnem, kogar Bog ne prekolne, kako naj zarotim, kogar Gospod ne zaroti?

⁹ Z visokega skalovja ga gledam in z višin ga opazujem: glej, to je ljudstvo, ki biva posebej in se ne prišteva med narode.

¹⁰ Kdo prešteje prah Jakobov in kdo pove število tudi samo četrtine Izraela? O da umrjem s smrtjo pravičnih in da je moj konec njihovemu podoben!«

¹¹ Balak pa je rekel Balaamu: »Kaj si mi storil? Vzel sem te, da bi moje sovražnike preklel, in glej, ti si jih celo blagoslovil!«

¹² Odgovoril je in rekel: »Ali nisem dolžan tega, kar mi Gospod polaga v usta, natančno povedati?«

Balaamov drugi blagoslov

¹³ Balak mu je potem dejal: »Pojdi, prosim, z menoj na drug kraj, od koder ga boš videl! Videl boš samo njegov skrajni del, vsega pa ne boš videl. Od tam mi ga prekolni!«

¹⁴ In ga je peljal na Polje prežarjev na vrh Fasge, postavil sedem oltarjev ter na vsakem daroval po enega junca in ovna.

¹⁵ Tedaj je Balaam rekel Balaku: »Stoj tu pri svoji žgalni daritvi! Jaz pa pojdem tja po razodetje.«

¹⁶ Gospod se je razodel Balaamu, mu položil besedo v usta in rekel: »Vrni se k Balaku in takole govori!«

¹⁷ Prišel je k njemu in glej, stal je pri svoji žgalni daritvi in z njim moabski knezi. Balak ga je vprašal: »Kaj je Gospod rekel?«

¹⁸ Tedaj je povedal svoj rek: »Dvigni se, Balak, in čuj, poslušaj me, Seforjev sin!

¹⁹ Bog ni človek, da bi mogel lagati, ne sin človekov, da bi se kesal; da bi rekel in bi ne storil; da bi obljubil in bi ne spolnil.

²⁰ Glej, za blagoslov sem bil določen: blagoslovil je in jaz ne morem oporeči.

²¹ Ni uzreti v Jakobu zlega in v Izraelu ni videti nesreče. Gospod, njegov Bog, je z njim, pri njem se razlega slavospev kralju.

²² Bog ga je izpeljal iz Egipta, zanj je kot bivola moč.

²³ Kajti v Jakobu ni vraže in v Izraelu ne vedeževanja; ob svojem času se pove Jakobu in Izraelu, kaj Bog hoče storiti.

²⁴ Glej, kakor levinja vstaja ljudstvo in kakor lev se vzdiguje; ne uleže se, dokler ne požre plena in krvi pobitih ne spije.«

²⁵ Balak je tedaj rekel Balaamu: »Če ga že ne moreš prekleti, ga vsaj ne blagoslavljaj!«

²⁶ Odgovoril je Balaam in rekel Balaku: »Ali ti nisem rekel: ‚Kar koli poreče Gospod, bom storil‘?«

Balaamov tretji blagoslov

²⁷ Nato je Balak rekel Balaamu: »Pojdi, prosim, popeljem te na drug kraj! Morda bo Bogu všeč, da mi ga prekolneš od ondod.«

²⁸ In Balak je peljal Balaama na vrh Fegora, ki se dviga nad pustinjo.

²⁹ Balaam je rekel Balaku: »Postavi mi tu sedem oltarjev in pripravi mi tu sedem juncev in sedem ovnov!«

³⁰ Balak je storil, kakor je Balaam rekel, in je na vsakem oltarju daroval po enega junca in ovna.