4 Mojzes 22 - Ekumenska izdaja

IV. Dogodki na Moabskem Balaam naj prekolne Izraelce

¹ Izraelovi sinovi so odpotovali in se utaborili na moabskih planjavah prek Jordana nasproti Jerihi.

² Seforjev sin Balak je videl vse, kar je storil Izrael Amorejcem.

³ Tedaj se je Moab silno ustrašil ljudstva, ker je bilo številno, in groza je bila Moaba pred Izraelovimi sinovi.

⁴ Zato je Moab rekel madianskim starešinam: »Zdaj bo ta množica požrla vse okrog nas, kakor vol pomuli zelenje na polju.« Seforjev sin Balak pa je bil v tem času moabski kralj.

⁵ Poslal je sle k Beorjevemu sinu Balaamu v Fetor, ki je ob reki, v deželo njegovih rojakov, da bi ga poklicali in mu rekli: »Glej, ljudstvo je prišlo iz Egipta; glej, poplavilo je vso deželo in se naselilo meni nasproti.

⁶ Pridi torej zdaj, prosim, prekolni mi to ljudstvo, ker je močnejše od mene! Morda ga bom potem mogel pobiti in izgnati iz dežele. Kajti vem, da je blagoslovljen, kogar blagosloviš, in preklet, kogar prekolneš.«

⁷ Tedaj so se odpravili moabski in madianski starešine s plačilom za vedeževanje v rokah; prišli so k Balaamu in mu povedali Balakovo naročilo.

⁸ Odgovoril jim je: »Prenočite nocoj tu in odgovorim vam, kakor mi bo Gospod rekel!« In moabski knezi so ostali pri Balaamu.

⁹ Prišel pa je Bog k Balaamu in rekel: »Kdo so ti možje, ki so pri tebi?«

¹⁰ Balaam je Bogu odgovoril: »Seforjev sin Balak, moabski kralj, mi je sporočil:

¹¹ ‚Glej, ljudstvo je prišlo iz Egipta in poplavilo vso deželo. Pridi zdaj, prekolni mi ga! Morda se bom potem mogel z njim bojevati in ga izgnati.‘«

¹² Bog pa je rekel Balaamu: »Ne hodi z njimi! Ne preklinjaj ljudstva! Kajti blagoslovljeno je.«

¹³ Ko je Balaam zjutraj vstal, je rekel Balakovim knezom: »Pojdite v svojo deželo! Kajti Gospod mi ne dovoli iti z vami.«

¹⁴ Nato so se moabski knezi dvignili, šli k Balaku in rekli: »Balaam ni hotel iti z nami.«

¹⁵ Balak pa je zopet poslal kneze, več in imenitnejših od onih.

¹⁶ Ko so prišli k Balaamu, so mu rekli: »Tako pravi Seforjev sin Balak: ‚Ne daj se, prosim, ovreti, da ne bi prišel k meni!

¹⁷ Kajti bogato te hočem poplačati in vse storiti, kar koli mi porečeš. Pridi torej, prosim, prekolni mi to ljudstvo!‘«

¹⁸ Balaam je odvrnil in rekel Balakovim služabnikom: »Ko bi mi Balak dal tudi svojo hišo, polno srebra in zlata, ne morem prestopiti povelja Gospoda, svojega Boga, da bi storil kako stvar, malo ali veliko.

¹⁹ Zdaj pa ostanite, prosim, tudi vi tu nocoj, da zvem, kaj mi bo dalje Gospod govoril!«

²⁰ Bog je prišel ponoči k Balaamu in mu rekel: »Ako so te ti možje prišli klicat, vstani, pojdi z njimi! Vendar pa stori samo to, kar ti bom povedal!«

²¹ In Balaam je zjutraj vstal, osedlal svojo oslico ter šel z moabskimi knezi.

²² A vnela se je jeza božja, ker je šel; Gospodov angel se mu je postavil na pot, da bi ga zadrževal; on pa je jezdil na oslici in dva njegova hlapca sta bila z njim.

²³ Ko je oslica zagledala Gospodovega angela, ki je stal na potu z golim mečem v roki, je krenila s poti in šla na polje. Balaam pa je oslico tepel, da bi jo zopet spravil na pot.

²⁴ Potem se je Gospodov angel postavil v sotesko med vinogradi, kjer je bil na obeh straneh zid.

²⁵ Ko je oslica videla Gospodovega angela, se je pritisnila k zidu in je stisnila Balaamovo nogo k zidu; in jo je zopet tepel.

²⁶ Nato je šel Gospodov angel zopet dalje in se je ustavil na ozkem kraju, kjer se ni bilo kam izogniti, ne na desno ne na levo.

²⁷ Ko je oslica videla Gospodovega angela, je legla pod Balaamom. Balaam pa se je razjezil in tepel oslico s palico.

²⁸ Tedaj je Gospod odprl oslici usta in rekla je Balaamu: »Kaj sem ti storila, da si me že trikrat tepel?«

²⁹ Balaam je oslici odgovoril: »Ker si se norčevala z menoj. Da imam meč pri roki, bi te pri tej priči ubil.«

³⁰ Oslica pa je rekla Balaamu: »Ali nisem tvoja oslica, na kateri si od nekdaj jezdil do današnjega dne? Ali sem imela kdaj navado ti tako delati?« Odgovoril je: »Ne.«

³¹ Tedaj je Gospod odprl Balaamu oči, da je videl Gospodovega angela, ki je stal na potu z golim mečem v roki. Priklonil se je in padel na svoje obličje.

³² Gospodov angel pa mu je rekel: »Zakaj si svojo oslico že trikrat tepel? Glej, jaz sem te šel zadrževat; kajti ta pot mi ni všeč.

³³ Oslica me je videla in se mi je že trikrat umaknila. Da se mi ni umaknila, bi te bil pri tej priči ubil, njo pa pustil pri življenju.«

³⁴ Balaam je rekel Gospodovemu angelu: »Grešil sem; vendar nisem vedel, da si mi ti stal nasproti na potu; sedaj pa, če ti to ni všeč, se bom vrnil.«

³⁵ Gospodov angel je pa rekel Balaamu: »Le pojdi z možmi! Toda govori samo to, kar ti bom povedal!« In Balaam je šel z Balakovimi knezi.

³⁶ Ko je Balak slišal, da Balaam prihaja, mu je šel naproti v Armoab, ki je na meji pri Arnonu, tik ob meji.

³⁷ Balak je rekel Balaamu: »Ali te nisem že dal poklicati? Zakaj nisi prišel k meni? Ali te res ne morem zadosti poplačati?«

³⁸ Balaam je odgovoril Balaku: »Glej, zdaj sem prišel k tebi. Toda ali bom mogel kaj spregovoriti? Le kar mi Bog v usta položi, bom govoril.«

³⁹ Potem je šel Balaam z Balakom in prišla sta v Karjathuzot.

⁴⁰ Tedaj je Balak daroval goved in drobnico in poslal od tega Balaamu in knezom, ki so bili z njim.

Balaamov prvi blagoslov

⁴¹ Drugo jutro pa je vzel Balak Balaama in ga peljal na Bamotbaal, od koder je videl skrajni del ljudstva.