4 Mojzes 20 - Ekumenska izdaja

III. Potovanje od Kadesa do Moaba Marija (Mirjam) umrje

¹ Izraelovi sinovi, vsa občina, so prišli v puščavo Sin v prvem mesecu in ljudstvo se je ustavilo v Kadesu. Tam je umrla Marija in bila ondi pokopana.

Voda iz skale

² Občina ni imela vode; zato so se zbirali zoper Mojzesa in Arona.

³ Ljudstvo se je prepiralo z Mojzesom in vpilo: »O da bi bili pomrli, ko so pomrli naši bratje pred Gospodom!

⁴ Zakaj sta vendar pripeljala Gospodovo občino v to puščavo, da tu umrjemo, mi in naša živina?

⁵ Zakaj sta nas izpeljala iz Egipta, da nas pripeljeta v ta slabi kraj, kjer ni setve ne smokev ne vinske trte ne granatnih jabolk ne vode za pijačo?«

⁶ Mojzes in Aron sta se umaknila izpred občine k vhodu v shodni šotor in sta padla na svoje obličje; in prikazalo se jima je Gospodovo veličastvo.

⁷ Gospod pa je govoril Mojzesu:

⁸ »Vzemi palico in zberi občino, ti in tvoj brat Aron! Govorita skali pred njihovimi očmi in dala bo svojo vodo! Izvabi jim vodo iz skale in napoji občino in njihovo živino!«

⁹ Mojzes je vzel palico izpred Gospoda, kakor mu je zapovedal.

¹⁰ Potem sta Mojzes in Aron zbrala občino pred skalo; rekel jim je: »Poslušajte vendar, uporniki! Bova li vam mogla izvabiti vode iz te skale?«

¹¹ Mojzes je dvignil roko in udaril s palico dvakrat na skalo: priteklo je mnogo vode in pila je občina in njih živina.

Kazen Mojzesa in Arona

¹² Gospod pa je rekel Mojzesu in Aronu: »Ker nista verovala vame, da bi me kot svetega izpričala pred očmi Izraelovih sinov, zato ne bosta pripeljala te občine v deželo, ki jim jo bom dal.«

¹³ To je Voda Meriba, kjer so se Izraelovi sinovi prepirali z Gospodom, ki se je izkazal svetega med njimi.

Edomci ne dovolijo Izraelcem prehoda

¹⁴ Mojzes je poslal iz Kadesa poslance k edomskemu kralju: »To sporoča tvoj brat Izrael: Ti poznaš vse nadloge, ki so nas zadele.

¹⁵ Naši očetje so šli v Egipt in prebivali smo v Egiptu dolgo časa; Egipčani pa so stiskali nas in naše očete.

¹⁶ Ko smo vpili h Gospodu, je slišal naš glas in poslal angela in nas izpeljal iz Egipta. In glej, v Kadesu smo, v mestu ob meji tvojega ozemlja.

¹⁷ Naj gremo, prosimo, skozi tvojo deželo! Ne bomo šli po poljih ne skoz vinograde, in vode iz vodnjakov ne bomo pili; po kraljevi cesti pojdemo, ne krenemo ne na desno ne na levo, dokler ne pridemo skozi tvoje ozemlje.«

¹⁸ Edom pa mu je odgovoril: »Ne smeš iti skoz pri meni, sicer ti pridem z mečem nasproti!«

¹⁹ Izraelovi sinovi pa so mu rekli: »Po veliki cesti bomo hodili, in če bomo, jaz in moja živina, pili tvojo vodo, jo bom plačal. Nič drugega nočem, samo peš pojdem skoz.«

²⁰ Odgovoril je: »Ne smeš iti skoz.« In Edom mu je prišel nasproti s številnim ljudstvom in z močno roko.

²¹ Ker se je Edom branil dovoliti Izraelu, da bi šel skoz njegovo ozemlje, je Izrael krenil od njega proč.

Aronova smrt

²² Odrinili so od Kadesa, in Izraelovi sinovi, vsa občina, so prišli h gori Horu.

²³ Tedaj je Gospod govoril Mojzesu in Aronu ob gori Horu ob meji edomske dežele:

²⁴ »Aron naj se pridruži svojemu ljudstvu; kajti ne sme priti v deželo, ki jo bom dal Izraelovim sinovom, ker sta se upirala mojemu povelju pri Vodi Meribi.

²⁵ Vzemi Arona in njegovega sina Eleazarja in ju pelji na goro Hor!

²⁶ Sleci Aronu njegova oblačila in jih obleci njegovemu sinu Eleazarju! Aron bo pridružen in bo tam umrl.«

²⁷ Mojzes je storil, kakor je Gospod zapovedal. Šli so vpričo vse občine na goro Hor.

²⁸ Mojzes je slekel Aronu njegova oblačila in jih oblekel njegovemu sinu Eleazarju. Aron je umrl tam na vrhu gore. Mojzes in Eleazar pa sta stopila z gore.

²⁹ Ko je videla vsa občina, da je Aron preminul, je objokovala Arona trideset dni vsa Izraelova hiša.