4 Mojzes 17 - Ekumenska izdaja

¹ Tedaj je Gospod govoril Mojzesu:

² »Reci Eleazarju, sinu duhovnika Arona, naj pobere kadilnice s pogorišča in naj proč strese ogenj; kajti posvečene so bile

³ kadilnice teh mož, ki so grešili, z njihovim življenjem; skujejo naj jih na široke pločevine in z njimi prevlečejo oltar! Prinesli so jih namreč pred Gospoda in ostanejo posvečene, Izraelovim sinovom naj bodo v znamenje.«

⁴ Duhovnik Eleazar je vzel bronaste kadilnice, ki so jih prinesli ti, ki so zgoreli, in skovali so jih za oltarno prevleko,

⁵ za spomin Izraelovim sinovom, da naj se ne približa noben nepoklicani, ki ni iz Aronovega rodu, darovat kadila pred Gospodom, da se mu ne zgodi kakor Koreju in njegovi drhali, kakor mu je Gospod naročil po Mojzesu.

⁶ Drugi dan je godrnjala vsa občina Izraelovih sinov zoper Mojzesa in Arona: »Vidva sta pomorila ljudstvo Gospodovo!«

⁷ Ko se je občina zbirala zoper Mojzesa in Arona, sta se obrnila proti shodnemu šotoru in glej, pokril ga je oblak in prikazalo se je Gospodovo veličastvo.

⁸ Mojzes in Aron sta prišla pred shodni šotor.

⁹ In Gospod je govoril Mojzesu:

¹⁰ »Umaknita se izmed te občine! Na mah jih bom pokončal.« Tedaj sta padla na svoje obličje.

¹¹ Mojzes pa je rekel Aronu: »Vzemi kadilnico, naloži vanjo ognja z oltarja, deni nanj kadila in hitro nesi k občini, da izvršiš spravo zanje! Kajti jeza je izšla od Gospoda, izbruhnila je kuga.«

¹² In Aron je vzel, kakor je Mojzes ukazal, in tekel med občino in glej, kuga je bila res izbruhnila med ljudstvom. Naložil je kadila in izvršil spravo za ljudstvo.

¹³ Postavil se je med mrtve in žive in kuga je prenehala.

¹⁴ Za kugo jih je umrlo štirinajst tisoč sedemsto, poleg onih, ki so umrli zaradi Koreja.

¹⁵ Potem se je Aron vrnil k Mojzesu k vhodu v shodni šotor; kuga je bila namreč prenehala.

Aronova palica

¹⁶ Gospod je govoril Mojzesu:

¹⁷ »Govori Izraelovim sinovom in vzemi dvanajst palic od njih, po eno od vsake rodovine, od vseh njihovih knezov po njihovih družinah; zapiši ime vsakega na njegovo palico!

¹⁸ Aronovo ime pa napiši na Levijevo palico; kajti ena palica bodi za poglavarja njihove rodovine!

¹⁹ Položi jih v shodni šotor pred postavo, kjer se vam razodevam!

²⁰ Palica moža, ki ga izvolim, bo vzcvetela; tako odpravim godrnjanje, ki se dviga med Izraelovimi sinovi zoper vaju.«

²¹ Mojzes je govoril Izraelovim sinovom in vsi njihovi knezi so mu izročili dvanajst palic, vsak po eno palico, po svojih družinah; med njihovimi palicami je bila tudi Aronova palica.

²² Mojzes je položil palice pred Gospoda v šotoru postave.

²³ Ko je drugi dan prišel Mojzes v šotor postave, glej, se je razcvetela Aronova palica za Levijev rod: pognala je brstje in nastavila cvetje in dozorila mandeljne.

²⁴ Mojzes je prinesel vse palice izpred Gospoda k vsem Izraelovim sinovom in videli so jih in prejeli vsak svojo palico.

²⁵ Gospod pa je rekel Mojzesu: »Nesi Aronovo palico nazaj pred postavo, da se ohrani v znamenje za uporne sinove in napravi konec njihovemu godrnjanju zoper mene, da ne umrjejo!«

²⁶ Mojzes je to izvršil; kakor mu je Gospod zapovedal, tako je storil.

²⁷ Izraelovi sinovi pa so govorili Mojzesu: »Glej, mrjemo, umiramo, mi vsi umiramo.

²⁸ Kdor koli se približa Gospodovemu šotoru, umre. Ali naj vsi pomrjemo?«