4 Mojzes 16 - Ekumenska izdaja

Upor Koreja, Datana in Abirona

¹ In vzdignil se je Kore, sin Isaarja, sinu Kaatovega, sinu Levijevega, in Rubenovi potomci, Eliabova sinova Datan in Abiron in Feletov sin Hon;

² vzdignili so se zoper Mojzesa in z njimi dvesto petdeset mož izmed Izraelovih sinov, knezi občine, poslanci zbora, imenitni možje.

³ Zbrali so se zoper Mojzesa in Arona in jima rekli: »Dosti vama bodi! Kajti vsa občina, vsi skupaj so sveti in Gospod je med njimi. Zakaj se povzdigujeta nad Gospodovo občino?«

⁴ Ko je Mojzes to slišal, je padel na svoje obličje.

⁵ Potem je rekel Koreju in vsej njegovi drhali: »Jutri bo razodel Gospod, kdo je njegov in kdo je svet, da ga pusti blizu sebe; kogar si je izbral, tega bo pustil k sebi.

⁶ Storite tole: vzemite si kadilnice, Kore in vsa njegova drhal,

⁷ jutri naložite vanje ognja in denite nanj kadila pred Gospodom; kogar bo Gospod izbral, ta bodi svet! Dosti vam bodi, Levijevi sinovi!«

⁸ Potem je Mojzes rekel Koreju: »Čujte vendar, Levijevi sinovi:

⁹ Ali vam je premalo, da vas je Izraelov Bog odločil iz Izraelove občine in vas pustil blizu sebe, da bi opravljali službo pri Gospodovem šotoru in stali pred občino, da bi zanje vršili službo?

¹⁰ Pustil je k sebi tebe in s teboj vse tvoje brate, Levijeve sinove, in vi terjate še duhovništvo!

¹¹ Zato se ti in vsa tvoja drhal zbirate zoper Gospoda. Kaj je Aron, da godrnjate zoper njega?«

¹² Nato je Mojzes dal poklicati Eliabova sinova Datana in Abirona. Rekla sta: »Ne greva!

¹³ Ali je premalo, da si nas izpeljal iz dežele, v kateri teče mleko in med, da nas pomoriš v puščavi? Ali se hočeš povzdigniti tudi za vladarja nad nami?

¹⁴ Saj nas nisi pripeljal v deželo, v kateri teče mleko in med, in nisi nam dal njiv in vinogradov v posest! Hočeš li tem ljudem oči iztakniti? Ne greva!«

¹⁵ Mojzes se je silno razsrdil in rekel Gospodu: »Ne glej na njihovo daritev! Niti enega osla nisem vzel od njih in nikomur izmed njih nisem storil nič žalega.«

¹⁶ Potem je Mojzes rekel Koreju: »Ti in vsa tvoja drhal stopite jutri pred Gospoda, ti, oni in Aron!

¹⁷ Vzemite vsak svojo kadilnico in denite vanje kadila! Prinesite pred Gospoda vsak svojo kadilnico, dvesto petdeset kadilnic, tudi ti in Aron, vsak svojo kadilnico!«

¹⁸ Tedaj so vzeli vsak svojo kadilnico, naložili vanje ognja in deli nanj kadila ter se postavili pri vhodu v shodni šotor, tudi Mojzes in Aron.

¹⁹ Ko je Kore zbral zoper njiju vso občino pri vhodu v shodni šotor, se je vsej občini prikazalo Gospodovo veličastvo.

²⁰ Tedaj je Gospod govoril Mojzesu in Aronu:

²¹ »Ločita se od te občine! Na mah jih bom pokončal.«

²² Tedaj sta padla na svoje obličje in rekla: »O Bog, Bog duhov življenja v vsakem živem bitju, en sam človek je grešil, ali se hočeš srditi nad vso občino?«

²³ Nato je Gospod Mojzesu zapovedal:

²⁴ »Povej občini: ‚Umaknite se iz okolice Korejevega, Datanovega in Abironovega prebivališča!‘«

²⁵ Mojzes se je dvignil in šel proti Datanu in Abironu in Izraelovi starešine so šli za njim.

²⁶ Občini je ukazal: »Umaknite se od šotorov teh hudobnih mož in ne dotikajte se ničesar, kar je njihovega, da ne umrjete zaradi vseh njihovih grehov!«

²⁷ In umaknili so se iz okolice Korejevega, Datanovega in Abironovega prebivališča. Datan in Abiron pa sta stopila ven in stala pri vhodu svojih šotorov z ženama, sinovi in otročiči.

²⁸ Tedaj je Mojzes rekel: »Po tem boste spoznali, da me je Gospod poslal vršit vsa ta dela in da ne delam sam od sebe:

²⁹ če ti umrjejo, kakor umirajo vsi ljudje, in jih zadene nadloga, kakršna zadeva vse ljudi, me Gospod ni poslal.

³⁰ Če pa Gospod pokaže nenavadno prikazen, da odpre zemlja svoje žrelo in požre nje in vse, kar je njihovega, da se živi pogreznejo v podzemlje, potem spoznajte, da so ti možje preklinjali Gospoda!«

³¹ Ko je izgovoril vse te besede, so se razpočila tla pod njimi.

³² Zemlja je odprla svoje žrelo in požrla nje in njihove družine in vse ljudi, ki so bili Korejevi pristaši, z vsem imetjem vred.

³³ Pogreznili so se z vsem, kar so imeli, živi v podzemlje in zemlja se je zaprla nad njimi; tako so izginili izmed občine.

³⁴ Vsi Izraelci, ki so bili okoli njih, so zbežali ob njihovem vpitju; kajti dejali so: »Da nas zemlja ne požre!«

³⁵ In ogenj je šinil od Gospoda in použil dvesto petdeset mož, ki so darovali kadilo.