3 Mojzes 7 - Ekumenska izdaja

Pravice duhovnikov pri daritvah za krivdo

¹ »‚To je postava daritve za krivdo: presveta je.

² Na kraju, kjer se kolje žgalna daritev, naj se zakolje daritev za krivdo; z njeno krvjo naj se pokropi oltar krog in krog.

³ Daruje naj se vsa njena tolšča, tolsti rep, tolšča, ki pokriva drob,

⁴ obe ledvici in tolšča, ki je na njima, ki je na obledju, in péčica na jetrih; pri ledvicah naj se odreže.

⁵ Duhovnik naj to sežge na oltarju kot ognjeno daritev za Gospoda; to je daritev za krivdo.

⁶ Vsak moški izmed duhovnikov jo sme uživati, použije naj se na svetem kraju; presveta je.

⁷ Kar velja o daritvi za greh, velja tudi o daritvi za krivdo: ista postava je zanji: duhovnikova naj bo, ki je izvršil z njo spravo.

⁸ Duhovnik, ki daruje žgalno daritev koga drugega, naj dobi, namreč duhovnik, kožo žgalne daritve, ki jo je daroval.

⁹ In vsako jedilno daritev, ki se peče v peči, in kar koli se pripravlja v kotliču ali v kozici, naj ima duhovnik, ki to daruje.

¹⁰ Toda vsako jedilno daritev, z oljem umešeno ali suho, naj imajo vsi Aronovi sinovi, eden kakor drugi.

Pravice in dolžnosti pri mirovnih daritvah

¹¹ To je postava za mirovno daritev, ki se daruje Gospodu.

¹² Če jo kdo daruje v zahvalo, naj daruje z zahvalno daritvijo opresne kolače, z oljem umešene, in opresne mlince, z oljem pomazane, in belo moko, umešeno z oljem v kolače.

¹³ S kvašenimi kolači naj daruje svoj dar, hkrati s svojo zahvalno mirovno daritvijo.

¹⁴ Daruje naj nekaj od vsakega svojih darov kot dviganje za Gospoda; duhovnikovo naj bo, ki je kropil kri mirovne daritve.

¹⁵ Meso njegove zahvalne mirovne daritve pa se naj použije na dan, ko se daruje; nič naj se od tega ne pušča do jutra.

¹⁶ Če pa je njegov dar zaobljubljena daritev ali prostovoljna daritev, naj se použije na dan, ko se daruje njegova daritev; in kar od tega ostane, se sme použiti naslednji dan.

¹⁷ Kar pa ostane daritvenega mesa tretji dan, naj se sežge v ognju.

¹⁸ Če bi pa kdo tretji dan užival meso mirovne daritve, ne bo to milostno sprejeto; tistemu, ki jo je daroval, se ne bo vštela; gnusoba je, in kdor zaužije od tega, ga zadene krivda.

¹⁹ Mesa, ki se dotakne kakršne koli nečiste stvari, se ne sme uživati; v ognju naj se sežge. Kar se sicer tiče mesa, more vsak, kdor je čist, meso uživati.

²⁰ Kdor pa zaužije meso mirovne daritve, ki je Gospodova, dasi je sam nečist, ta naj bo iztrebljen izmed svojega ljudstva.

²¹ Če se kdo dotakne česar koli nečistega, nečistosti človekove ali nečiste živine ali katere koli nečiste laznine, in vendar užije meso mirovne daritve, ki je Gospodova, ta naj bo iztrebljen izmed svojega ljudstva.‘«

²² Gospod je govoril Mojzesu:

²³ »Povej Izraelovim sinovom: ‚Nobene tolšče od govedi, ovce in koze ne jejte!

²⁴ Tolšča mrhovine in tolšča raztrganih živali se more obrniti v vsakršno porabo, toda uživati je ne smete.

²⁵ Vsak, kdor zaužije tolščo živine, ki se more darovati kot ognjena daritev za Gospoda, naj bo iztrebljen izmed svojega ljudstva.

²⁶ V nobenem svojem prebivališču ne smete uživati nobene krvi, pa naj bo od ptic ali živine.

²⁷ Kdor koli bi užil katero koli kri, naj bo iztrebljen izmed svojega ljudstva.‘«

²⁸ Gospod je govoril Mojzesu:

²⁹ »Povej Izraelovim sinovom: ‚Kdor hoče Gospodu darovati svojo mirovno daritev, naj Gospodu prinese dar od svoje mirovne daritve!

³⁰ Sam naj prinese, kar se daruje Gospodu kot ognjena daritev: prinese naj tolščo s prsmi vred, prsi, da se primikajo in odmikajo kot daritev primikanja in odmikanja pred Gospodom.

³¹ Duhovnik naj sežge tolščo na oltarju, prsi pa naj bodo Aronove in njegovih sinov.

³² Tudi desno stegno dajte duhovniku kot daritev dviganja od svojih mirovnih daritev!

³³ Tistemu izmed Aronovih sinov, ki daruje kri mirovne daritve in tolščo, naj bo desno stegno v delež.

³⁴ Kajti prsi primikanja in odmikanja in stegno dviganja sem vzel Izraelovim sinovom od njihovih mirovnih daritev in jih določil duhovniku Aronu in njegovim sinovom kot večno dajatev Izraelovih sinov.‘«

³⁵ To je delež Aronov in delež njegovih sinov od Gospodovih ognjenih daritev od dne, ko jih je pripustil, da bi služili Gospodu kot duhovniki;

³⁶ to je Gospod zapovedal na dan, ko jih je mazilil, da se jim daje od Izraelovih sinov kot večna dajatev od roda do roda.

³⁷ To je postava za žgalno daritev, za jedilno daritev, za daritev za greh, za daritev za krivdo, za daritev pri umestitvi in za mirovno daritev,

³⁸ ki jo je Gospod dal Mojzesu na gori Sinaju, ko je Izraelovim sinovom zapovedal, naj darujejo svoje darove Gospodu v Sinajski puščavi.