3 Mojzes 27 - Ekumenska izdaja

IV. Dodatek Odkup od zaobljub in desetine

¹ Gospod je govoril Mojzesu:

² »Govori Izraelovim sinovom in jim povej: ‚Ako kdo zaobljubi Gospodu osebe po cenilni vrednosti,

³ naj se ceni moški od dvajsetega leta do šestdesetega leta na petdeset srebrnih seklov po seklu v svetišču!

⁴ Če je pa ženska, naj se ceni na trideset seklov.

⁵ Za osebe od petih let do dvajsetih let naj bo cenilna vrednost za moškega dvajset seklov, za žensko pa deset seklov.

⁶ Pri otrocih od enega meseca do petih let naj bo cenilna vrednost za dečka pet srebrnih seklov, cenilna vrednost za deklico pa tri srebrne sekle.

⁷ Če je kdo star šestdeset let in čez, naj se ceni, če je moški, na petnajst seklov, ženska pa na deset seklov.

⁸ Če je pa kdo preubog, da bi plačal cenilno vrednost, naj ga postavijo pred duhovnika, da ga duhovnik oceni. Duhovnik pa naj ga oceni po tem, kar zaobljubnik premore.

⁹ Ako pa je živina, ki se more Gospodu darovati, zapade vse, kar kdo od nje Gospodu dá, svetišču.

¹⁰ Ne sme je spremeniti in ne zamenjati, dobro za slabo ali slabo za dobro; če pa vendar zamenja živinče z drugim živinčetom, zapade ono in z njim zamenjano svetišču.

¹¹ Ako pa je katera koli nečista žival, ki se ne more darovati Gospodu, naj postavi žival pred duhovnika.

¹² Duhovnik naj jo oceni, ali je dobra ali slaba; kakor jo je duhovnik ocenil, tako naj velja.

¹³ Ako pa jo hoče odkupiti, naj pridene peti del cenilne vrednosti.

¹⁴ Ako kdo Gospodu posveti kot svet dar svojo hišo, naj jo duhovnik oceni, ali je dobra ali slaba; kakor jo je duhovnik ocenil, tako naj velja.

¹⁵ Če pa hoče posvetitelj svojo hišo odkupiti, naj pridene peti del cenjene vsote; potem je njegova.

¹⁶ Če kdo Gospodu posveti kaj polja svoje dedne posesti, naj se oceni po svoji posetvi: en homer ječmenove posetve naj se računa za petdeset srebrnih seklov.

¹⁷ Če posveti svoje polje od svetega leta dalje, naj velja po celi cenilni vrednosti.

¹⁸ Če pa svoje polje posveti po svetem letu, naj mu duhovnik izračuna ceno, pri čemer naj upošteva leta, ki še preostanejo do svetega leta; treba je torej od cele cenilne vrednosti nekaj odbiti.

¹⁹ Če pa hoče polje, ki ga je posvetil, odkupiti, naj pridene peti del cenjene vsote; potem mu ostane.

²⁰ Če pa polja ne odkupi in proda polje komu drugemu, potem se ne more več odkupiti,

²¹ ampak naj bo polje, ko postane v svetem letu prosto, Gospodu posvečeno kakor polje, ki je zapadlo zakletju; duhovniku pripade kot njegova last.

²² Če kdo posveti Gospodu polje, ki ga je kupil, ki pa ni od polja njegove dedne posesti,

²³ naj mu duhovnik zračuna cenilno vrednost do svetega leta in naj to ceno plača tisti dan kot Gospodu posvečen dar.

²⁴ V svetem letu pa naj se polje vrne tistemu, od katerega ga je kupil in kateremu je pripadalo kot dedna posest v deželi.

²⁵ Vsaka cenitev bodi po seklu v svetišču; dvajset ger je en sekel.

²⁶ Toda prvenca živine, ki kot prvina pripada Gospodu, naj nihče ne posvečuje, bodisi tele ali drobniče, ker je že Gospodovo.

²⁷ Če je od nečiste živine, naj ga odkupi po cenilni vrednosti in naj pridene še peti del. Če pa se ne odkupi, naj se proda po cenilni vrednosti.

²⁸ Nič zakletega, kar kdo z zakletvijo Gospodu posveti od tega, kar koli ima, naj bo človek ali žival ali polje njegove dedne posesti, se ne sme prodati ne odkupiti; kar koli je z zakletvijo posvečeno, je Gospodu presveto.

²⁹ Noben človek, nad katerim je izrečena zakletev, se ne sme odkupiti: mora umreti.

³⁰ Vse desetine zemlje, od zemeljske posetve in od sadja dreves, so Gospodove; posvečene so Gospodu.

³¹ Če pa kdo hoče vendarle odkupiti del svoje desetine, naj pridene še peti del cene.

³² Kar zadeva kakršno koli desetino od govedi in drobnice, naj bo od vsega, kar gre pod pastirjevo palico, vsako deseto živinče posvečeno Gospodu.

³³ Naj se ne preiskuje, ali je dobro ali slabo, tudi naj se ne zamenjava; če se vendarle zamenja, naj to in z njim zamenjano pripade svetišču: ne sme se odkupiti.‘«

³⁴ To so zapovedi, ki jih je Gospod dal Mojzesu za Izraelove sinove na Sinajski gori.