3 Mojzes 22 - Ekumenska izdaja

¹ Gospod je govoril Mojzesu:

² »Povej Aronu in njegovim sinovom, naj spoštljivo ravnajo s svetimi darovi, ki mi jih Izraelovi sinovi posvečujejo, da ne oskrunijo mojega svetega imena; jaz sem Gospod!

³ Reci jim: ‚Kdor koli izmed vaših potomcev od roda do roda se približa svetim darovom, ki jih Izraelovi sinovi posvečujejo Gospodu, pa je omadeževan, ta naj se iztrebi izpred mojega obličja; jaz sem Gospod!

⁴ Nihče izmed Aronovega zaroda, ki je gobav ali ima tok, ne sme uživati svetih darov, dokler se ne očisti. Kdor se dotakne kogar koli, ki je po mrliču omadeževan, ali komur uhaja seme,

⁵ ali kdor se dotakne katere koli golazni, ki se z njo omadežuje, ali človeka, ki se z njim omadežuje, ali se kakor koli že omadežuje:

⁶ kdor se kaj takega dotakne, bodi nečist do večera in naj ne uživa svetih darov, dokler se ne skoplje v vodi!

⁷ Ko sonce zaide, je čist in potem sme uživati svete darove; kajti to je njegova hrana.

⁸ Kaj poginulega ali od zveri raztrganega naj ne uživa, da se s tem ne omadežuje; jaz sem Gospod!

⁹ Spolnjujejo naj mojo naredbo, da se zaradi tega ne pregrešijo in ne umrjejo zaradi tega, ko bi to oskrunili. Jaz, Gospod, sem, ki jih posvečujem!

¹⁰ Noben drug ne sme uživati svetega; duhovnikov gostač in najemnik ne smeta jesti svetega.

¹¹ Če pa duhovnik kupi koga za denar, sme to uživati; tudi tisti, ki so rojeni v njegovi hiši, smejo uživati njegovo hrano.

¹² Če se duhovnikova hči omoži z neduhovnikom, ne sme uživati svetih darov, darovanih z dviganjem.

¹³ Če je pa duhovnikova hči ovdovela ali bila odslovljena in nima otrok ter se vrne v hišo svojega očeta kakor v svoji mladosti, sme uživati hrano svojega očeta; toda noben drug ne sme uživati od tega.

¹⁴ Kdor bi jedel sveto ponevedoma, naj sveto povrne duhovniku in doda še peti del tega.

¹⁵ Nikar naj ne oskrunjajo svetih darov Izraelovih sinov, ki jih darujejo Gospodu,

¹⁶ in naj jim ne nalagajo krivde greha, ko bi uživali njihove svete darove; kajti jaz, Gospod, sem, ki jih posvečujem!‘«

Neoporečnost daritvenih živali

¹⁷ Gospod je govoril Mojzesu:

¹⁸ »Govori Aronu in njegovim sinovom in vsem Izraelovim sinovom in jim reci: ‚Če kdo iz Izraelove hiše ali izmed tujcev v Izraelu daruje svoj dar, bodisi kakršen koli zaobljubljen ali prostovoljen dar, ki ga daruje Gospodu v žgalno daritev,

¹⁹ naj bo tak, da boste všeč: brezmadežen samec od govedi, ovac ali koz!

²⁰ Ničesar, kar ima hibo, ne darujte; kajti ne bo za vas všečno!

²¹ Če kdo hoče darovati mirovno daritev Gospodu, da spolni obljubo ali kot prostovoljen dar, od govedi ali drobnice, naj bo brez madeža, da bo všeč; nobene hibe ne sme imeti na sebi.

²² Kar je slepo ali polomljeno ali pohabljeno ali kozavo ali garjavo ali lišajasto, tega ne darujte Gospodu in tega ne devajte na oltar kot ognjeno daritev za Gospoda!

²³ Govedo ali ovco s predolgimi ali prekratkimi udi smeš darovati kot prostovoljen dar, kot zaobljubljena daritev pa ne bo všečna.

²⁴ Živinčeta, ki ima zmečkana ali stolčena ali odtrgana ali zrezana moda, ne darujte Gospodu! Kaj takega ne smete delati v svoji deželi;

²⁵ tudi iz tujčeve roke ne smete nič takega darovati kot hrano svojega Boga; kajti to je pokvarjeno, ima hibo, ne bo za vas všečno.‘«

²⁶ Gospod je govoril Mojzesu:

²⁷ »Ko je tele ali jagnje ali kozlè storjeno, naj ostane sedem dni pri svoji materi; od osmega dne pa in poslej bo všečno kot dar v ognjeno daritev za Gospoda.

²⁸ Goveda ali ovce ne smete klati isti dan z njenim mladičem.

²⁹ Ko darujete zahvalno daritev Gospodu, darujte tako, da bo za vas všečna!

³⁰ Tisti dan naj se použije, nič je ne puščajte do jutra; jaz sem Gospod!

³¹ Držite se torej mojih zapovedi in jih spolnjujte; jaz sem Gospod!

³² Ne skrunite mojega svetega imena, da bom posvečevan med Izraelovimi sinovi; jaz, Gospod, sem, ki vas posvečujem,

³³ ki sem vas izpeljal iz egiptovske dežele, da bi vam bil Bog, jaz, Gospod!«