2 Samuel 7 - Ekumenska izdaja

Božje obljube Davidovi hiši

¹ Ko je kralj prebival v svoji palači in mu je Gospod naklonil mir pred vsemi njegovimi sovražniki naokrog,

² je rekel kralj preroku Natanu: »Glej, jaz stanujem v cedrovi palači, skrinja božja pa prebiva pod šotorskimi preprogami.«

³ Natan je kralju odgovoril: »Pojdi, stori vse, kar je v tvojem srcu! Kajti Gospod je s teboj.«

⁴ A še tisto noč je bila Natanu sporočena beseda Gospodova:

⁵ »Pojdi in povej mojemu služabniku Davidu: ‚Tako govori Gospod: Mi boš mar ti zidal hišo za moje stanovanje?

⁶ Saj nisem prebival v hiši od dne, ko sem odpeljal Izraelove sinove iz Egipta, do tega dne, temveč sem potoval v šotorskem prebivališču.

⁷ Kjer koli sem hodil med vsemi Izraelovimi sinovi, ali sem mar rekel kateremu izmed Izraelovih sodnikov, ki sem jim zapovedal pasti moje ljudstvo Izraela, besedo: Zakaj mi niste postavili cedrove hiše?‘

⁸ Zdaj torej tako povej mojemu služabniku Davidu: ‚Tako govori Gospod nad vojskami: Jaz sem te vzel s pašnika izza drobnice, da bi bil knez mojemu ljudstvu Izraelu.

⁹ Bil sem s teboj, kjer koli si hodil in sem iztrebil pred teboj vse tvoje sovražnike. Naredil ti bom veliko ime, enako imenu velikašev na zemlji.

¹⁰ Določil bom kraj svojemu ljudstvu Izraelu in ga vanj zasadil, da bo prebivalo na svojem in se mu ne bo treba več bati in ga hudobneži ne bodo več stiskali kakor poprej,

¹¹ od časa, ko sem postavil sodnike čez svoje ljudstvo Izraela. In mir ti bom naklonil pred vsemi tvojimi sovražniki. Gospod ti oznanja, da ti bo Gospod sezidal hišo.

¹² Ko se ti dopolnijo dnevi in pojdeš k svojim očetom, bom določil tvojega telesnega sina za tvojega naslednika in bom utrdil njegovo kraljestvo.

¹³ Ta bo sezidal hišo mojemu imenu in prestol njegovega kraljestva bom utrdil na veke.

¹⁴ Jaz mu bom oče, on mi bo sin. Ako se pregreši, ga bom kaznoval s človeško šibo in s človeškimi udarci.

¹⁵ Svoje milosti pa mu ne bom odtegnil, kakor sem jo odtegnil Savlu, ki sem ga odstranil pred teboj.

¹⁶ Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta obstala pred teboj na veke. Tvoj prestol bo utrjen na veke.‘«

¹⁷ Natančno po vseh teh besedah in po vsej tej prikazni je Natan govoril Davidu.

¹⁸ Tedaj je vstopil kralj David, se ustavil pred Gospodom in rekel: »Kdo sem jaz, Gospod Bog, in kaj je moja hiša, da si me do semle pripeljal?

¹⁹ A to se je zdelo še premalo tvojim očem, Gospod Bog; govoril si marveč o hiši svojega služabnika tudi za daljno prihodnost. Ravnal si z menoj kot z imenitnim človekom, o Gospod Bog.

²⁰ Kaj naj ti še dalje David govori? Saj poznaš svojega služabnika, Gospod Bog.

²¹ Zaradi svoje besede in po svojem srcu si storil vse te velike reči, da si jih razodel svojemu služabniku.

²² Zato si velik, Gospod Bog. Kajti ni ga tebi enakega. Razen tebe ni Boga po vsem tem, kar smo slišali s svojimi ušesi.

²³ Kateri narod na zemlji je kot tvoje ljudstvo Izrael, zaradi katerega je Bog prišel, da si ga je odkupil za ljudstvo, mu pridobil ime, izvršil zanj velika in strašna dela ter pregnal narode in njih bogove pred svojim ljudstvom, ki si si ga rešil iz Egipta?

²⁴ Določil si svoje ljudstvo Izraela na veke sebi za ljudstvo, in ti, Gospod, si postal njih Bog.

²⁵ Gospod Bog, uresniči torej za vselej besedo, ki si jo govoril o svojem služabniku in njegovi hiši, ter stori, kakor si obljubil.

²⁶ Naj se poveličuje Tvoje ime na veke, naj se govori: ‚Gospod nad vojskami je Bog nad Izraelom!‘ In hiša tvojega služabnika Davida naj bo utrjena pred teboj.

²⁷ Ti namreč, Gospod nad vojskami, Izraelov Bog, si razodel svojemu služabniku: ‚Hišo ti bom sezidal.‘ Zato se je tvoj služabnik opogumil, da se je obrnil k tebi s to molitvijo.

²⁸ Zdaj tedaj, Gospod Bog, ti si Bog in tvoje besede so resnica in ti si napovedal svojemu služabniku te dobrine.

²⁹ Zdaj torej začni blagoslavljati hišo svojega služabnika, da bo ostala pred teboj na veke! Ti namreč, Gospod Bog, si to obljubil. Bodi torej s tvojim blagoslovom blagoslovljena hiša tvojega služabnika na veke!«