2 Samuel 3 - Ekumenska izdaja

Boj med Savlovo in Davidovo hišo

¹ Boj med Savlovo hišo in Davidovo hišo pa je dolgo trajal. David je postajal vedno močnejši, Savlova hiša pa je vedno bolj slabela.

² V Hebronu so se rodili Davidovi sinovi. Njegov prvorojenec je bil Amnon, od Ahinoame iz Jezraela.

³ Njegov drugi je bil Keleab, od Abigaile, žene Nabalove iz Karmela. Tretji je bil Absalom, sin Maake, hčere gesurskega kralja Tolmaja.

⁴ Četrti je bil Adonija, sin Hagitin, peti je bil Safatija, sin Abitalin.

⁵ Šesti je bil Jetraam, od Davidove žene Egle. Ti so se rodili Davidu v Hebronu.

⁶ Dokler je bil boj med Savlovo in Davidovo hišo, je Abner trdno držal s Savlovo hišo,

⁷ Savel pa je imel stransko ženo, ki se je imenovala Resfa, hčer Ajevo. Isboset je vprašal Abnerja: »Zakaj si šel k stranski ženi mojega očeta?«

⁸ Abner se je zelo razsrdil zaradi Isbosetovih besed in rekel: »Ali sem mar judovska pasja glava? Do danes izkazujem milost hiši tvojega očeta Savla, njegovim bratom in njegovim prijateljem. Skrbel sem, da nisi prišel Davidu v roke, a ti mi očitaš krivdo zaradi ženske.

⁹ To in to naj stori Bog Abnerju, ako ne izvršim Davidu tega, kar mu je Gospod s prisego obljubil,

¹⁰ da se namreč kraljestvo odvzame Savlovi hiši in se postavi Davidov prestol čez Izraela in Juda od Dana do Bersabe.«

¹¹ In ni mogel več Abnerju odgovoriti besede, ker se ga je bal.

¹² Abner je takoj poslal sle k Davidu z izjavo: »Čigava je dežela?« in s sporočilom: »Skleni zavezo z menoj! Glej, potem bo moja roka s teboj, da obrnem k tebi vse Izraelce.«

¹³ Odgovoril je: »Dobro! Sklenem s teboj zavezo. Samo eno reč terjam od tebe, namreč: Ne boš videl mojega obličja, če mi ne pripelješ Savlove hčere Mihole, ko prideš, da bi me videl.«

¹⁴ In David je poslal sle k Savlovemu sinu Isbosetu z naročilom: »Daj mi mojo ženo Miholo, ki sem si jo pridobil za sto prednjih kožic Filistejcev!«

¹⁵ Isboset jo je dal vzeti od njenega moža Faltiela, Laisovega sina.

¹⁶ Njen mož je šel z njo in jokal za njo do Bahurima. Tedaj mu je Abner rekel: »Pojdi, vrni se!« In se je vrnil.

¹⁷ Abner je tudi govoril z Izraelovimi starešinami: »Že davno ste želeli Davida za kralja nad seboj.

¹⁸ Zdaj to izvršite! Kajti Gospod je Davidu obljubil: ‚Po svojem služabniku Davidu bom rešil svoje ljudstvo Izraela iz rok Filistejcev in iz rok vseh njegovih sovražnikov.‘«

¹⁹ Enako se je Abner dogovoril z Benjaminom. Potem se je Abner napotil, da bi sporočil Davidu v Hebronu vse, kar je všeč Izraelu in vsej Benjaminovi hiši.

²⁰ Tako je prišel Abner z dvajsetimi možmi k Davidu v Hebron. David je napravil gostijo Abnerju in možem, ki so bili z njim.

²¹ Pri tem je Abner dejal Davidu: »Vstanem in pojdem ter zberem ob svojem gospodu kralju vse Izraelce, da sklenejo s teboj zavezo. Potem boš kraljeval čez vse, kakor želiš.« Nato je David odpustil Abnerja in ta je v miru odšel.

²² In glej, Davidovi hlapci in Joab so prišli z bojnega pohoda in prinesli s seboj mnogo plena. Abnerja pa ni bilo več pri Davidu v Hebronu, ker ga je že odpustil in je odšel v miru.

²³ Ko je prišel Joab z vso vojsko, ki je bila z njim, so povedali Joabu: »Nerov sin Abner je prišel h kralju, ki ga je odpustil, da je odšel v miru.«

²⁴ Joab je šel h kralju in rekel: »Kaj si storil? Glej, Abner je prišel k tebi. Zakaj si ga odpustil, da je zopet odšel?

²⁵ Poznaš vendar Nerovega sina Abnerja! Saj je samo prišel, da bi te varal, da bi spoznal tvoje dejanje in nehanje in da bi vse zvedel, kar delaš.«

²⁶ Ko je Joab odšel od Davida, je poslal sle za Abnerjem. Privedli so ga nazaj od vodnjaka Sire, ne da bi David o tem kaj vedel.

²⁷ Ko se je vrnil Abner v Hebron, ga je odvedel Joab med vrata v stran, kakor da bi hotel na tihem z njim govoriti. In ga je zabodel ondi v trebuh. Tako je umrl zaradi krvi njegovega brata Asaela.

²⁸ Ko je potem David to slišal, je vzkliknil: »Nedolžen sem jaz in moje kraljestvo pred Gospodom vekomaj nad krvjo Nerovega sina Abnerja.

²⁹ Naj pride nad Joabovo glavo in nad vso hišo njegovega očeta! Naj ne zmanjka v Joabovi hiši takih, ki imajo semenotok ali gobe ali sučejo vreteno ali padajo pod mečem ali stradajo kruha!«

³⁰ Joab in njegov brat Abisaj sta namreč umorila Abnerja, ker je ubil njunega brata Asaela v boju pri Gabaonu.

³¹ David je ukazal Joabu in vsemu ljudstvu, ki je bilo z njim: »Pretrgajte svoja oblačila in prepašite se z raševniki ter žalujte po Abnerju!« Kralj David je šel za pogrebom.

³² Ko so Abnerja v Hebronu pokopavali, se je kralj na Abnerjevem grobu na glas razjokal. Tudi vse ljudstvo je plakalo.

³³ Kralj je zapel žalostinko nad Abnerjem in rekel: »Ali je moral Abner umreti, kakor umrje brezbožnež?

³⁴ Tvoje roke niso bile zvezane in tvoje noge ne vklenjene v spone. Kakor pade človek po ničvrednežih, tako si padel!« In vse ljudstvo je še bolj plakalo po njem.

³⁵ Ko pa je vse ljudstvo prišlo Davida vabit, da bi jedel kruh, dokler je še dan, je David prisegel: »Tako naj mi stori Bog in tako še pridene, ako pred sončnim zahodom okusim kruh ali karkoli drugega!«

³⁶ Ko je vse ljudstvo to spoznalo, mu je bilo všeč, kakor je bilo sploh vsemu ljudstvu vse všeč, kar je kralj storil.

³⁷ Tisti dan je spoznalo vse ljudstvo in ves Izrael, da ni prišlo od kralja to, da je bil umorjen Nerov sin Abner.

³⁸ Kralj pa je rekel svojim služabnikom: »Ali ne veste, da je danes padel knez in velikan v Izraelu?

³⁹ Jaz sem danes še preslab, dasi sem maziljen za kralja. A ta moža, Sarvijina sinova, sta močnejša od mene. Gospod naj mu povrne, kdor dela hudo, po njegovi hudobiji.«