2 Samuel 18 - Ekumenska izdaja

¹ David je pregledal ljudi, ki so bili pri njem, in jim postavil poveljnike nad tisoč in poveljnike nad sto.

² Nato je dal David tretjino ljudi pod Joabovo poveljstvo, tretjino pod poveljstvo Sarvijinega sina Abisaja, Joabovega brata, in tretjino pod poveljstvo Etaja iz Geta. Kralj je rekel ljudem: »Tudi jaz pojdem z vami.«

³ Ljudje pa so odgovorili: »Ne hodi! Kajti če pobegnemo, jim ne bo mar za nas. Če nas tudi polovica pade, ne bodo marali za nas. A ti veljaš za deset tisoč izmed nas. Zato je zdaj bolje, da si nam iz mesta v pomoč.«

⁴ Kralj jim je odvrnil: »Kar se vam prav zdi, bom storil.« Potem se je kralj ustopil k vratom in vsa vojska je šla ven po sto in po tisoč.

⁵ Kralj pa je zapovedal Joabu, Abisaju in Etaju: »Milo mi ravnajte z mladeničem Absalomom!« Vsa vojska je slišala, kako je kralj vsem poveljnikom dal naročilo glede Absaloma.

⁶ Potem je šla vojska na polje zoper Izraela in prišlo je do bitke v Efraimovem gozdu.

⁷ Tam so Davidovi ljudje porazili Izraelce in tisti dan je bilo tam poraženih veliko mož, dvajset tisoč.

⁸ Boj se je razširil po vsej tamkajšnji pokrajini in gozd je ugonobil tisti dan več ljudi, kakor jih je meč pokončal.

⁹ Absalom pa je slučajno naletel na Davidove ljudi. Absalom je jezdil na mezgu. Mezeg je prišel pod vejevje velikega hrasta. In obtičal je z glavo na hrastu in obvisel med nebom in zemljo, ko je mezeg izpod njega oddirjal.

¹⁰ Neki mož je to videl in sporočil Joabu: »Glej, videl sem, da visi Absalom na hrastu.«

¹¹ Joab je odgovoril možu, ki mu je to sporočil: »Glej, če si ga videl, zakaj ga nisi ondi pobil na zemljo? Dal bi ti deset srebrnih seklov in pas.«

¹² Mož pa je odvrnil Joabu: »In ko bi se mi tudi tisoč srebrnikov izplačalo, bi ne stegnil roke zoper kraljevega sina. Kajti z lastnimi ušesi sem slišal, kako je kralj tebi, Abisaju in Etaju zapovedal: ‚Pazite mi na mladeniča Absaloma!‘

¹³ Ako bi ga zavratno umoril, bi vse to ne ostalo kralju skrito in ti bi se umaknil.«

¹⁴ Joab je rekel: »Ne bom se dalje s teboj mudil.« Vzel je tri sulice v roko in jih zasadil Absalomu v srce. Ko je bil še živ na hrastu,

¹⁵ je pristopilo deset mladeničev, ki so Joabu nosili orožje, in so potolkli Absaloma ter ga ubili.

¹⁶ Nato je Joab zatrobil na trombo in ljudje so nehali poditi Izraelce, ker je Joab ljudi ustavil.

¹⁷ Potem so vzeli Absaloma, ga vrgli v gozdu v veliko jamo ter nanosili nanj silno velik kup kamenja. Ves Izrael pa je zbežal, vsak na svoj dom.

¹⁸ Ko je Absalom še živel, si je dal postaviti spominski steber, ki je v Kraljevi dolini. Dejal je namreč: »Nimam sina, ki bi ohranil moje ime v spominu.« Zato je spominski steber imenoval po svojem imenu. Imenuje se Absalomov spomenik do današnjega dne.

Davidu sporočijo Absalomovo smrt

¹⁹ Tedaj je rekel Sadokov sin Ahimaas: »Naj stečem in naznanim kralju, da mu je Gospod pravico izkazal nasproti njegovim sovražnikom.«

²⁰ Joab pa mu je odgovoril: »Danes nisi za glasnika. Drug dan boš naznanil; a danes ne boš naznanil, ker je kraljev sin mrtev.«

²¹ In Joab je velel Kušitu: »Pojdi, naznani kralju, kar si videl!« Kušit se je Joabu priklonil in stekel.

²² Sadokov sin Ahimaas pa je še enkrat rekel Joabu: »Naj pride kar koli! Tudi jaz bi rad tekel za Kušitom.« Joab je dejal: »Zakaj hočeš tja teči, moj sin? Saj ne dobiš potnine.«

²³ Odgovoril je: »Naj pride kar koli, potečem!« Tedaj mu je rekel: »Pa teci!« Ahimaas je tekel po planjavi in prehitel Kušita.

²⁴ David je sedel med obojnimi vrati. Čuvaj pa je stopil na streho nad vrati ob zidu. Ko je povzdignil oči, glej, je videl, kako nekdo sam teče.

²⁵ Čuvaj je zaklical in javil kralju. Kralj je rekel: »Če je sam, je dobro naznanilo v njegovih ustih.« Ko je prihajal vedno bliže,

²⁶ je čuvaj zagledal, da še drug mož teče. Čuvaj je zaklical vratarju: »Glej, še drug mož teče sam!« Kralj je dejal: »Tudi ta je dober glasnik.«

²⁷ Čuvaj je dalje rekel: »Vidim, da prvi teče, kakor teče Sadokov sin Ahimaas.« Kralj je odgovoril: »To je dober mož in prihaja z dobrim naznanilom.«

²⁸ Ahimaas je zaklical kralju: »Pozdravljen!« Potem se je poklonil kralju z obrazom do tal in rekel: »Hvaljen bodi Gospod, tvoj Bog, ki je predal ljudi, ki so vzdignili roko zoper mojega gospoda in kralja!«

²⁹ Kralj je vprašal: »Ali je dobro mladeniču Absalomu?« Ahimaas je odgovoril: »Videl sem veliko vrvenje, ko je kraljevi služabnik Joab odposlal tvojega hlapca, pa ne vem, kaj je bilo.«

³⁰ Kralj je velel: »Odstopi, postavi se tja!« Odstopil je in stal.

³¹ In glej, Kušit je prišel in Kušit je rekel: »Moj gospod in kralj naj sprejme veselo naznanilo: Gospod ti je danes izkazal pravico nasproti vsem, ki so se vzdignili zoper tebe.«

³² Kralj pa je vprašal Kušita: »Ali je dobro mladeniču Absalomu?« Kušit je odgovoril: »Kakor temu mladeniču naj se zgodi sovražnikom mojega gospoda in kralja in vsem, ki se vzdigujejo zoper tebe z zlobnim namenom!«