2 Samuel 15 - Ekumenska izdaja

Absalomova zarota

¹ Nato si je Absalom naročil voz in konj ter petdeset mož, ki so tekali pred njim.

² Navsezgodaj se je postavljal Absalom ob potu pri vratih. Vsakega, ki je imel pravdo in prišel h kralju po razsodbo, je poklical Absalom k sebi in vprašal: »Iz katerega mesta si?« Ko je odgovoril: »Tvoj hlapec je iz tega in tega Izraelovega rodu,«

³ mu je Absalom rekel: »Glej, tvoja stvar je dobra in pravilna, a pri kralju ni nobenega, ki bi te poslušal.«

⁴ Dalje je rekel Absalom: »Ko bi vendar kdo mene postavil za sodnika v deželi! Vsak, ki ima pravdo ali tožbo, bi prišel k meni in bi mu prisodil pravico.«

⁵ Če je kdo pristopil, da bi se mu poklonil, je stegnil roko, ga pritegnil k sebi in ga poljubil.

⁶ Tako je delal Absalom z vsemi Izraelci, ki so prihajali h kralju po razsodbo. In Absalom si je pridobival srca Izraelovih mož.

⁷ Po štirih letih je Absalom rekel kralju: »Naj grem, prosim, da spolnim v Hebronu svojo obljubo, ki sem jo storil Gospodu.

⁸ Kajti, ko sem bival v Gesuru na Aramskem, je tvoj hlapec obljubil: ‚Ako me Gospod res pripelje nazaj v Jeruzalem, bom daroval Gospodu.‘«

⁹ Kralj mu je odgovoril: »Pojdi v miru!« Potem se je vzdignil in šel v Hebron.

¹⁰ Absalom pa je poslal tajne sle po vseh Izraelovih rodovih in dal razglasiti: »Kadar začujete glas trombe, recite: ‚Absalom je kralj v Hebronu.‘«

¹¹ Z Absalomom je šlo dvesto mož iz Jeruzalema, ki so bili povabljeni in šli s preprostim srcem, ne da bi kaj vedeli.

¹² Ko je Absalom opravljal daritve, je dal poklicati tudi Davidovega svetovalca Gilonca Ahitofela iz njegovega mesta Gila. Tako je nastala silna zarota in vedno več ljudstva je bilo pri Absalomu.

David zbeži iz Jeruzalema

¹³ Tedaj je prišel k Davidu sel s sporočilom: »Srca Izraelovih mož so se nagnila k Absalomu.«

¹⁴ Nato je rekel David vsem svojim služabnikom, ki so bili pri njem v Jeruzalemu: »Vzdignite se, bežimo! Kajti ni rešitve za nas pred Absalomom. Hitro odrinite! Sicer se podviza, nas dohiti, spravi nad nas nesrečo in udari mesto z ostrim mečem.«

¹⁵ Kraljevi služabniki so kralju odgovorili: »Kakor koli izvoli gospod in kralj! Glej, tvoji hlapci smo!«

¹⁶ Kralj je torej odšel in za njim vsa njegova družina. Deset stranskih žen pa je kralj pustil, da bi varovale hišo.

¹⁷ Tako je odšel kralj in vsi ljudje za njim. Ustavili so se pri zadnji hiši.

¹⁸ Vsi njegovi služabniki so šli mimo njega. Vsi Keretejci in vsi Feletejci, vsi Getejci, šeststo mož, ki so za njim prišli iz Geta, so mimo korakali pred kraljem.

¹⁹ Kralj je rekel Etaju iz Geta: »Čemu greš tudi ti z nami? Vrni se in ostani pri ‚kralju‘! Kajti tujec si in že sam pregnan iz svoje domovine.

²⁰ Včeraj si prišel in danes naj te vzamem s seboj na blodno pot, ko sam ne vem, kam grem? Vrni se in pelji nazaj svoje brate s seboj! Gospod naj ti izkaže milost in zvestobo!«

²¹ Etaj je kralju odgovoril: »Kakor resnično Gospod živi in kakor resnično živi moj gospod in kralj: na kraju, kjer bo moj gospod in kralj, bodisi za smrt ali za življenje, tam bo tudi tvoj hlapec!«

²² Nato je David rekel Etaju: »Pridi in pojdi mimo!« Tako je šel Etaj iz Geta mimo in vsi njegovi možje in vsa družina, ki je bila z njim.

²³ Vsa dežela pa je na glas jokala, ko so šli vsi ti ljudje mimo. Potem je šel kralj čez potok Cedron in vse ljudstvo je šlo po potu v puščavo.

²⁴ Glej, tudi Sadok je bil pri njem z vsemi leviti, ki so nosili skrinjo zaveze božje. Postavili so skrinjo božjo in Abjatar je daroval, dokler ni vse ljudstvo iz mesta popolnoma odšlo mimo.

²⁵ Potem je rekel kralj Sadoku: »Spravi skrinjo božjo nazaj v mesto! Če najdem milost v Gospodovih očeh, me privede nazaj in mi da videti njo in njeno prebivališče.

²⁶ Če pa tako poreče: ‚Nisi mi pogodu,‘ glej, tukaj sem! Naj stori z menoj, kakor se mu dobro zdi.«

²⁷ Kralj je še rekel duhovniku Sadoku: »Glej, vrnita se mirno v mesto in za vama vajina dva sinova, tvoj sin Ahimaas in Abjatarjev sin Jonatan.

²⁸ Glejte, jaz počakam pri brodih ob puščavi, dokler ne pride od vas sporočilo, ki me obvesti.«

²⁹ Sadok in Abjatar sta torej spravila skrinjo božjo nazaj v Jeruzalem in sta ostala ondi.

³⁰ David je šel na Oljsko goro. Grede je jokal in imel zakrito glavo ter hodil bos. Tudi vsi ljudje, ki so bili z njim, so si zakrili glave in jokajoč hodili.

³¹ Ko se je Davidu naznanilo, da je Ahitofel med zarotniki pri Absalomu, je David rekel: »Prosim, Gospod, poderi Ahitofelov svèt!«

³² Ko je David prišel na vrh, kjer so častili Boga, glej, mu je prišel nasproti Husaj iz Araha s pretrganim oblačilom in s prahom na glavi.

³³ David mu je rekel: »Če pojdeš z menoj, mi boš v nadlego.

³⁴ Če pa se vrneš v mesto in porečeš Absalomu: ‚Tvoj hlapec sem, o kralj; poprej sem bil hlapec tvojega očeta, zdaj pa bom tvoj hlapec,‘ mi boš podrl Ahitofelov svèt.

³⁵ Tudi duhovnika Sadok in Abjatar sta tam pri tebi. Vse, kar boš slišal iz ‚kraljeve‘ hiše, naznani duhovnikoma Sadoku in Abjatarju!

³⁶ Glej, ondi sta pri njima njuna dva sinova, Sadokov sin Ahimaas in Abjatarjev sin Jonatan. Po njima mi sporočite vse, kar boste slišali!«

³⁷ In Davidov prijatelj Husaj je prišel v mesto, ko je tudi Absalom prišel v Jeruzalem.