2 Samuel 14 - Ekumenska izdaja

David pomilosti Absaloma

¹ Ko je Sarvijin sin Joab spoznal, da se je kraljevo srce nagnilo k Absalomu,

² je poslal Joab v Tekuo in dal od tam pripeljati modro ženo ter ji rekel: »Delaj se, kakor da bi žalovala, obleci žalno oblačilo in ne mazili se z oljem, ampak bodi kakor žena, ki že dolgo časa žaluje po mrtvem.

³ Pojdi tako h kralju ter mu takole govori!« In Joab ji je položil besede v usta.

⁴ Ko je žena iz Tekue prišla h kralju, je padla z obrazom na tla, se poklonila ter rekla: »Pomagaj, kralj!«

⁵ Kralj jo je vprašal: »Kaj ti je?« Odgovorila je: »Oh, vdova sem, mož mi je umrl.

⁶ Tvoja dekla je imela dva sina. Ta dva sta se sprla med seboj na polju. Ker ni bilo nikogar, ki bi ju pomiril, je udaril eden drugega in ga ubil.

⁷ In glej, vzdignila se je vsa rodovina zoper tvojo deklo in so rekli: ‚Izroči njega, ki je ubil svojega brata, da ga ubijemo za življenje njegovega brata, katerega je umoril, in pokončamo tudi dediča.‘ Tako hočejo ugasiti oglje, ki mi je preostalo, tako da mojemu možu ne bi pustili ne imena ne potomstva na zemlji.«

⁸ Kralj je rekel ženi: »Pojdi domov! Odredil bom zate.«

⁹ Žena iz Tekue pa je rekla kralju: »Na meni, moj gospod in kralj, bodi krivda in na moji družini, a kralj in njegov prestol naj bo brez krivde!«

¹⁰ Kralj je odgovoril: »Če te kdo ogovori, ga spravi k meni in ne bo se te več dotaknil!«

¹¹ Odvrnila je: »Naj priseže kralj, prosim, pri Gospodu, svojem Bogu, da krvni maščevalec ne bo povečal nesreče in ne bodo pokončali mojega sina!« Odgovoril je: »Kakor resnično Gospod živi, še las ne bo padel tvojemu sinu na zemljo.«

¹² Potem je rekla žena: »Naj govori, prosim, tvoja dekla še besedo gospodu kralju!« Dejal je: »Govori!«

¹³ In žena je rekla: »Zakaj nameravaš prav isto zoper božje ljudstvo? Ko je kralj tole rekel, je priznal krivdo, ker kralj ne pusti, da bi se vrnil njegov izgnanec.

¹⁴ Kajti umrli bomo in bomo kakor voda, ki se razlije na zemljo in se več ne zbere. Bog ne jemlje življenja, ampak misli na to, da ne pahne od sebe izgnanca.

¹⁵ Zdaj sem prišla, da bi povedala to kralju, svojemu gospodu, ker so me ljudje strašili. In tvoja dekla je menila: ‚Govorila bom vendar s kraljem, morda spolni kralj prošnjo svoje dekle.

¹⁶ Kajti kralj bo poslušal, da reši svojo deklo iz roke moža, ki me hoče skupaj z mojim sinom iztrebiti iz božje dediščine.‘

¹⁷ Zato je dejala tvoja dekla: ‚Beseda mojega gospoda in kralja mi bodi v pomirjenje! Kajti kakor angel božji, tak je moj gospod in kralj, da posluša dobro in hudo.‘ Gospod, tvoj Bog, bodi s teboj!«

¹⁸ Nato je kralj ženi odgovoril: »Ne prikrivaj mi ničesar, kar te bom vprašal!« Žena je odgovorila: »Govori, prosim, moj gospod in kralj!«

¹⁹ In kralj je vprašal: »Ali je s teboj pri vsem tem Joabova roka?« Žena je odvrnila: »Kakor resnično živiš, moj gospod in kralj, ni se mogoče ogniti ne na levo ne na desno vsemu, kar je govoril moj gospod in kralj. Da, tvoj služabnik Joab mi je ukazal in položil v usta tvoje dekle vse te besede.

²⁰ Da bi dal stvari drugo lice, je tvoj služabnik Joab to storil. A moj gospod je moder, kakor je moder angel božji, da vse spozna, kar se godi na zemlji.«

²¹ Potem je kralj rekel Joabu: »Glej, spolnim to prošnjo; pojdi in pripelji nazaj mladeniča Absaloma!«

²² Joab je padel z obrazom na tla, se poklonil in blagoslovil kralja. In Joab je dejal: »Danes je spoznal tvoj hlapec, da sem našel milost v tvojih očeh, moj gospod in kralj, ker je spolnil kralj prošnjo svojega hlapca.«

²³ Nato se je Joab vzdignil in šel v Gesur ter pripeljal Absaloma v Jeruzalem.

²⁴ Kralj pa je velel: »Naj se umakne v svojo hišo, mojega obličja pa ne sme videti.« In Absalom se je umaknil v svojo hišo, kraljevega obličja pa ni videl.

²⁵ V vsem Izraelu pa ni bilo moža, ki bi ga zaradi njegove lepote tako zelo slavili ko Absaloma. Od stopala do temena ni bilo madeža na njem.

²⁶ Kadar si je dal striči glavo, dajal pa si jo je striči na koncu vsakega leta, ker ga je težila, tako da jo je moral dati striči, tedaj so tehtali lasje njegove glave dvesto seklov po kraljevi uteži.

²⁷ Absalomu so se rodili trije sinovi in ena hči z imenom Tamara; ta je bila žena lepe postave.

²⁸ Absalom je prebival dve leti v Jeruzalemu, ne da bi videl kraljevo obličje.

²⁹ Tedaj je poslal Absalom po Joaba, da bi ga poslal h kralju. Pa ni hotel priti k njemu. Poslal je še vdrugič, a ni hotel priti.

³⁰ Zato je rekel svojim hlapcem: »Glejte, Joabova njiva je poleg moje; ječmen ima tam; pojdite in jo zažgite!« In Absalomovi hlapci so požgali njivo.

³¹ Tedaj se je Joab vzdignil, šel k Absalomu v njegovo hišo ter mu rekel: »Zakaj so tvoji hlapci zažgali mojo njivo?«

³² Absalom je odgovoril Joabu: »Glej, poslal sem pote in ti dal reči: ‚Pridi sem, da te pošljem h kralju s sporočilom: Čemu sem prišel iz Gesura? Bolje bi mi bilo, ko bi bil še tam. Zdaj pa bi hotel videti kraljevo obličje. Če je krivda na meni, naj me usmrti.‘«

³³ Joab je šel h kralju in mu to povedal. Ta je dal poklicati Absaloma. Ko je prišel h kralju, se mu je poklonil in padel z obrazom na tla pred kraljem. Kralj pa je poljubil Absaloma.