2 Samuel 12 - Ekumenska izdaja

Davidov kes in njegova pokora

¹ In Gospod je poslal Natana k Davidu. Ko je prišel k njemu, mu je rekel: »Dva moža sta bila v nekem mestu, eden bogat, drugi ubog.

² Bogatin je imel silno veliko drobnice in govedi.

³ Ubožec pa ni imel nič razen ene ovčice, ki jo je kupil in vzredil. Zrastla je pri njem in z njegovimi otroki vred. Od njegovega grižljaja je jedla in iz njegovega kozarca pila. Spala mu je v naročju in bila mu je kakor hči.

⁴ Ko je prišel popotnik k bogatinu, ni maral vzeti od svoje drobnice ali svoje govedi, da bi pripravil pojedino popotniku, ki je prišel k njemu. Vzel je marveč ovčico ubožcu ter jo pripravil za moža, ki je prišel k njemu.«

⁵ David se je silno razsrdil nad tistim možem in rekel Natanu: »Kakor resnično Gospod živi, mož, ki je to storil, mora umreti!

⁶ Ovčico mora četverno povrniti, ker je to storil in ni imel usmiljenja!«

⁷ Natan pa je odgovoril Davidu: »Ti si tisti mož. Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Mazilil sem te za kralja nad Izraelom in te rešil iz Savlove roke.

⁸ Dal sem ti hišo tvojega gospoda in žene tvojega gospoda v tvoje naročje. Izročil sem ti hišo Izraelovo in Judovo. Če bi bilo to premalo, bi ti pridejal še to in ono.

⁹ Zakaj si zaničeval Gospodovo besedo, da si storil, kar mu ni všeč? Hetejca Urija si ubil z mečem in si njegovo ženo vzel za ženo, njega pa si dal umoriti z mečem Amonovih sinov.

¹⁰ Zato se nikdar ne umakne meč od tvoje hiše. Kajti zaničeval si me in vzel ženo Hetejca Urija, da bodi tvoja žena.‘

¹¹ Tako govori Gospod: ‚Glej, spravil bom nesrečo nadte, iz tvoje hiše. Vzel bom tvoje žene pred tvojimi očmi ter jih dal tvojemu bližnjemu, da bo pri tvojih ženah pred očmi tega sonca.

¹² Ti si sicer delal na skrivnem, jaz pa bom to storil pred vsem Izraelom in pred soncem.‘«

¹³ Tedaj je David rekel Natanu: »Grešil sem zoper Gospoda.« Natan je Davidu odgovoril: »Gospod ti tudi odpušča greh; ne boš umrl.

¹⁴ Toda ker si s tem dejanjem pohujšal Gospodove sovražnike, bo umrl sin, ki se ti je rodil.«

¹⁵ Nato je odšel Natan domov. Gospod pa je otroka, ki ga je rodila Urijeva žena Davidu, udaril z boleznijo.

¹⁶ David je zaradi dečka prosil Boga; David se je strogo postil in kadar je prišel domov, je ležal čez noč na tleh.

¹⁷ Starešine njegove hiše so pristopili k njemu in ga silili, da bi vstal od tal, pa ni hotel; tudi ni nič jedel z njimi.

¹⁸ Sedmi dan je otrok umrl. Davidovi služabniki pa so se bali mu povedati, da je otrok umrl. Dejali so namreč: »Glej, ko je otrok še živel, smo mu govorili, pa ni poslušal našega glasu. Kako naj mu rečemo, da je otrok umrl? Storil bo še kaj hudega.«

¹⁹ David pa je opazil, da so njegovi služabniki med seboj šepetali. Tako je David spoznal, da je bil otrok umrl. In David je rekel svojim služabnikom: »Je li otrok mrtev?« Odgovorili so: »Mrtev.«

²⁰ Nato je David vstal od tal, se umil in pomazilil, se preoblekel ter šel v hišo Gospodovo molit. Ko je prišel nazaj v svojo hišo, si je dal prinesti jedi in je jedel.

²¹ Njegovi služabniki so mu rekli: »Kaj je to, kar delaš? Zaradi otroka si se postil in jokal, dokler je še živel. Ko pa je otrok umrl, si vstal in uživaš jed.«

²² Odgovoril je: »Dokler je otrok še živel, sem se postil in jokal, ker sem dejal: ‚Kdo ve, ali se me ne usmili Gospod, da ostane otrok pri življenju?‘

²³ Zdaj pa je mrtev. Kaj bi se še postil? Mar ga bom mogel še nazaj spraviti? Jaz pač pojdem k njemu, on pa se ne vrne k meni.«

²⁴ David je tolažil svojo ženo Betsabejo. Šel je k njej ter bil pri njej. Rodila je sina in dal mu je ime Salomon in Gospod ga je ljubil.

²⁵ Dal ga je po preroku Natanu imenovati Jedidija zaradi Gospoda.

Osvojitev mesta Rabe

²⁶ Joab je napadel Rabo Amonovih sinov in osvojil kraljevo mesto.

²⁷ Nato je poslal Joab k Davidu sle in sporočil: »Napadel sem Rabo in že osvojil vodno mesto.

²⁸ Zberi zdaj ostanek ljudstva, obkoli mesto in ga osvoji, da ne osvojim jaz mesta in se ne bo moje ime nad njim imenovalo!«

²⁹ David je zbral vse ljudstvo, šel nad Rabo, jo napadel in jo osvojil.

³⁰ Vzel je njihovemu kralju z glave krono, težko talent zlata, okrašeno z dragocenimi kamni, in položili so jo Davidu na glavo. Tudi zelo veliko plena je odpeljal iz mesta.

³¹ Ljudi, ki so bili v njem, je odvedel in jih postavil k žagam, železnim konicam in železnim sekiram ter jih spravil v opekarne. Tako je storil vsem mestom Amonovih sinov. Potem se je David z vsem ljudstvom vrnil v Jeruzalem.