2 Mojzes 7 - Ekumenska izdaja

¹ Gospod pa je odgovoril Mojzesu: »Poglej, postavil sem te faraonu za Boga, tvoj brat Aron pa bo tvoj prerok.

² Ti mu povej vse, kar ti ukažem; tvoj brat Aron pa naj govori faraonu, da odpusti Izraelove sinove iz svoje dežele.

³ Jaz pa zakrknem faraonovo srce in pomnožim svoja znamenja in čudeže v egiptovski deželi.

⁴ Ker pa vaju faraon ne bo poslušal, položim svojo roko na Egipt in izpeljem svoja krdela, svoje ljudstvo, Izraelove sinove iz egiptovske dežele z velikimi sodbami.

⁵ In Egipčani bodo spoznali, da sem jaz Jahve, ko stegnem svojo roko nad Egipt in izpeljem Izraelove sinove izmed njih.«

⁶ Mojzes in Aron sta to storila; kakor jima je zapovedal Gospod, tako sta storila.

⁷ Mojzes je bil star osemdeset let, Aron pa triinosemdeset let, ko sta govorila faraonu.

3. Egiptovske nadloge. Velika noč Mojzes in Aron pred egiptovskimi čarovniki

⁸ Potem je Gospod rekel Mojzesu in Aronu:

⁹ »Ako vama bo faraon rekel: ‚Naredita kak čudež,‘ reci Aronu: ‚Vzemi svojo palico in vrzi jo pred faraona,‘ in spremenila se bo v kačo.«

¹⁰ Tedaj sta šla Mojzes in Aron k faraonu in sta storila, kakor je Gospod zapovedal. Aron je vrgel svojo palico pred faraona in njegove služabnike; in spremenila se je v kačo.

¹¹ A tudi faraon je poklical modrijane in vražarje; in tudi ti, egiptovski čarovniki, so naredili tako s svojimi čari.

¹² Vrgli so vsak svojo palico in spremenile so se v kače; toda Aronova palica je požrla njihove palice.

¹³ Faraonovo srce pa se je zakrknilo in ju ni poslušal, kakor je Gospod napovedal.

Voda se spremeni v kri

¹⁴ Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Faraonovo srce je zakrknjeno; brani se odpustiti ljudstvo.

¹⁵ Pojdi zjutraj k faraonu; glej, šel bo k vodi in postavi se mu nasproti na bregu Nila; palico pa, ki se je bila spremenila v kačo, vzemi v roko

¹⁶ in mu reci: ‚Jahve, Bog Hebrejcev, me je k tebi poslal z naročilom: Odpusti moje ljudstvo, da mi bo služilo v puščavi! Pa glej, do zdaj me nisi poslušal.

¹⁷ Tako pravi Jahve: Po tem boš spoznal, da sem jaz Jahve: glej, udarim s palico, ki je v moji roki, po vodi v Nilu in spremenila se bo v kri.

¹⁸ Ribe v Nilu poginejo in Nil se usmradi in Egipčanom se bo gnusilo piti vodo iz Nila.‘«

¹⁹ Gospod je rekel Mojzesu: »Reci Aronu: ‚Vzemi svojo palico in stegni roko nad egiptovske vode, nad reke, prekope, mlake in nad vse vodnjake! In postanejo kri, in kri bo po vsej egiptovski deželi, tudi v lesenih in kamnitih posodah.‘«

²⁰ Mojzes in Aron sta storila tako, kakor je Gospod zapovedal. Vzdignil je palico in udaril vodo v Nilu pred faraonom in njegovimi služabniki in vsa voda v Nilu se je spremenila v kri.

²¹ Ribe v Nilu so poginile in Nil se je usmradil in Egipčani niso mogli piti vode iz Nila; in bila je kri po vsej egiptovski deželi.

²² Toda egiptovski čarovniki so s svojimi čari naredili enako in faraonovo srce se je zakrknilo, da ju ni poslušal, kakor je Gospod napovedal.

²³ Faraon se je obrnil, šel na svoj dom in se tudi za to ni zmenil.

²⁴ Egipčani pa so vsi kopali okoli Nila, da bi našli pitne vode; kajti vode iz Nila niso mogli piti.

²⁵ Tako je preteklo sedem dni, odkar je Gospod udaril Nil.

Žabe

²⁶ Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Pojdi k faraonu in mu reci: Tako govori Gospod: ‚Odpusti moje ljudstvo, da mi bo služilo.

²⁷ Če se boš pa branil ga odpustiti, glej, udarim vse tvoje pokrajine z žabami.

²⁸ V Nilu bo mrgolelo žab in prilezle bodo in prišle v tvojo hišo, v spalnico, na posteljo, v hiše tvojih služabnikov in med tvoje ljudstvo, v tvoje peči in nečke.

²⁹ Dà, po tebi, po tvojem ljudstvu in po vseh tvojih služabnikih bodo lezle žabe.‘«