2 Mojzes 5 - Ekumenska izdaja

Prvo srečanje s faraonom

¹ Zatem sta šla Mojzes in Aron ter rekla faraonu: »Tako govori Jahve, Izraelov Bog: ‚Odpusti moje ljudstvo, da mi bo obhajalo praznik v puščavi!‘«

² Faraon je odvrnil: »Kdo je Jahve, da bi ga poslušal in odpustil Izraela? Ne poznam Jahveja in tudi ne odpustim Izraela.«

³ Tedaj sta rekla: »Bog Hebrejcev nam je prišel naproti. Naj gremo, prosimo, tri dni hoda v puščavo, da opravimo daritve svojemu Bogu Jahveju, sicer nas zadene s kugo ali z mečem!«

⁴ Egiptovski kralj pa jima je odgovoril: »Mojzes in Aron, zakaj odvračata ljudstvo od dela? Pojdita na raboto!«

⁵ Dalje je faraon dejal: »Glejta, že zdaj je preveč ljudstva v deželi in vidva hočeta, da preneha s svojo raboto?«

Egipčani še huje stiskajo Izraelce

⁶ In faraon je zapovedal tisti dan priganjačem ljudstva in njegovim nadzornikom tole:

⁷ »Ne dajajte več ljudstvu slame za izdelovanje opeke kakor doslej; sami naj gredo in naj si nabirajo slame!

⁸ Toda naložite jim število opeke, kolikor so je doslej naredili, in od tega nič ne zmanjšujte! Kajti leni so, zato vpijejo: ‚Naj gremo, da opravimo daritve svojemu Bogu.‘

⁹ Delo naj ljudi teži, da bodo z njim imeli posla in ne bodo poslušali lažnivih besedí.«

¹⁰ Odšli so torej priganjači ljudstva in njegovi nadzorniki ter so ljudstvu govorili: »Tako pravi faraon: ‚Slame vam nič več ne dam.

¹¹ Pojdite sami, preskrbite si slamo, kjer jo najdete! Toda od vašega dela se ne bo nič zmanjšalo.‘«

¹² Tedaj se je ljudstvo razkropilo po vsej egiptovski deželi, da bi zbiralo strnjè za slamo.

¹³ Priganjači pa so jih pritiskali in govorili: »Dovršite svoje delo, delo vsakega dneva ob njegovem dnevu kakor takrat, ko je bila slama!«

¹⁴ In tepli so nadzornike Izraelovih sinov, ki so jih postavili nad njimi faraonovi priganjači, govoreč: »Zakaj niste ne včeraj ne danes dovršili določenega števila opeke kakor poprej?«

¹⁵ Tedaj so prišli nadzorniki Izraelovih sinov in vpili k faraonu: »Zakaj delaš tako s svojimi hlapci?

¹⁶ Slama se ne daje tvojim hlapcem; ‚toda opeko,‘ nam pravijo, ‚delajte!‘ In glej, tvoje hlapce tepejo in tvojemu ljudstvu se dela krivica.«

¹⁷ Odvrnil je: »Leni ste, leni; zato pravite: ‚Naj gremo darovat Gospodu!‘

¹⁸ Zdaj pa pojdite, delajte; slama se vam ne bo dajala, a določeno število opeke morate oddajati.«

Malodušnost in tolažba Izraelcev

¹⁹ Nadzorniki Izraelovih sinov so videli, da so v hudi zadregi, ker morajo reči: »Nič ne smete zmanjšati od svoje opeke, od dela vsakega dneva!«

²⁰ Ko so odhajali od faraona, so se sešli z Mojzesom in Aronom, ki sta jih pričakovala.

²¹ In rekli so jima: »Gospod naj vaju pogleda in sodi, ker sta ogrdila naš sloves pri faraonu in njegovih služabnikih in jim dala v roke meč, da nas pomoré!«

²² Mojzes se je zopet obrnil h Gospodu in rekel: »Gospod, zakaj si storil temu ljudstvu toliko zlo? Zakaj si me vendar poslal?

²³ Kajti odkar sem prišel k faraonu govorit v tvojem imenu, dela temu ljudstvu zlo, a nikakor nisi svojega ljudstva rešil.«