2 Mojzes 34 - Ekumenska izdaja

Novi kamnitni tabli

¹ Gospod je rekel Mojzesu: »Izsekaj si dve kamnitni tabli, kakršni sta bili prvi, da napišem na tabli besede, ki so bile na prvih tablah, ki si ju razbil!

² Za jutri bodi pripravljen in zgodaj stopi na goro Sinaj; tam se postavi predme na vrhu gore!

³ Nihče naj s teboj ne gre gor in naj se tudi nihče ne prikaže po vsej gori; tudi drobnica in goved naj se ne paseta proti tej gori.«

⁴ Izsekal je dve kamnitni tabli, kakršni sta bili prvi. Ko je Mojzes zjutraj zgodaj vstal, je šel na goro Sinaj, kakor mu je Gospod zapovedal, v roko pa je vzel obe kamnitni tabli.

Obnovitev zaveze

⁵ Gospod je stopil dol v oblaku in se postavil ondi poleg njega ter klical ime Jahve.

⁶ Gospod je šel mimo njega in klical: »Jahve, Jahve, usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi,

⁷ ki hrani milost za tisoče, odpušča krivdo, hudobijo in pregreho; vendar pa ne pušča brez kazni, ampak kaznuje krivdo očetov na sinovih in vnukih do tretjega in četrtega roda.«

⁸ Tedaj se je Mojzes hitro priklonil do tal in molil,

⁹ govoreč: »Če sem našel milost v tvojih očeh, Gospod, naj hodi, prosim, Gospod v naši sredi. Ljudstvo je namreč trdovratno. A odpusti našo krivdo in našo pregreho in vzemi nas za svojo lastnino!«

¹⁰ Nato je odgovoril: »Glej, sklepam zavezo: vpričo vsega tvojega ljudstva bom delal čudeže, kakršni se niso zgodili na vsej zemlji in pri nobenem narodu, in vse ljudstvo, med katerim bivaš, bo videlo delo Gospodovo; kajti čudovito je, kar ti bom storil.

¹¹ Pazi na to, kar ti danes zapovedujem! Glej, pregnal bom pred teboj Amorejce, Kanaance, Hetejce, Ferezejce, Hevejce in Jebusejce.

¹² Varuj se, da ne skleneš zaveze s prebivalci dežele, v katero prideš, da ne postanejo spotika v tvoji sredi!

¹³ Temveč poderite njihove oltarje, razbijte spominske kamne in posekajte sveta drevesa!

¹⁴ Kajti drugega boga ne smeš moliti; saj se Jahve imenuje ‚ljubosumni‘; ljubosumen Bog je.

¹⁵ Nikar ne sklepaj zaveze s prebivalci dežele! Kajti ako bi malikovali in darovali svojim malikom, bi tebe povabili in bi jedel od njihove daritve

¹⁶ in bi jemal od njihovih hčerá žene za tvoje sinove in bi njihove hčere malikovale ter zapeljale tvoje sinove k svojemu malikovanju.

¹⁷ Ne delaj si ulite božje podobe!

¹⁸ Praznuj praznik opresnikov! Sedem dni jej opresnike, kakor sem ti zapovedal, ob določenem času v mesecu abibu; kajti v mesecu abibu si izšel iz Egipta!

¹⁹ Vse, kar je prvorojeno, je moje; tudi vsak prvi mladič tvoje živine, govedi in drobnice.

²⁰ Prvega mladiča osla pa odkupi z jagnjetom; če ga ne odkupiš, mu zlomi tilnik! Vsakega prvorojenca izmed svojih sinov moraš odkupiti. Pred moje obličje pa se ne smete prikazati s praznimi rokami.

²¹ Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj; tudi ob času oranja in ob času žetve obhajaj soboto!

²² Obhajaj praznik tednov, prvin pšenične žetve, ter praznik spravljanja ob koncu leta!

²³ Trikrat v letu naj se prikažejo vsi tvoji moški pred obličjem Gospoda Jahveja, Izraelovega Boga.

²⁴ Kajti pregnal bom narode pred teboj in razširil tvoje pokrajine in nihče si ne bo poželel tvoje dežele, kadar pojdeš, da se prikažeš pred obličjem Gospoda, svojega Boga, trikrat v letu.

²⁵ Ne daruj krvi moje klavne daritve s kvašenim kruhom in daritev velikonočnega praznika naj ne ostane do jutra!

²⁶ Najboljše prvine svoje zemlje prinašaj v hišo Gospoda, svojega Boga! Ne kuhaj kozliča v mleku njegove matere!«

²⁷ Potem je Gospod rekel Mojzesu: »Zapiši si te besede; kajti po teh besedah sklepam zavezo s teboj in z Izraelom!«

²⁸ Bil je tam pri Gospodu štirideset dni in štirideset noči; kruha ni jedel in vode ni pil. Napisal je na tabli besede zaveze, desetero besed.

Mojzesovo žareče obličje

²⁹ Mojzes je šel s Sinajske gore; obe tabli postave sta bili v Mojzesovi roki, ko je šel z gore; in Mojzes ni vedel, da žari koža njegovega obličja zaradi pogovora z njim.

³⁰ Aron in vsi Izraelovi sinovi so videli Mojzesa in glej, njegovo obličje je žarelo, zato so se mu bali približati.

³¹ Mojzes pa jih je poklical in vrnili so se k njemu Aron in vsi knezi občine in Mojzes je govoril z njimi.

³² Nato so se približali vsi Izraelovi sinovi in zapovedal jim je vse, kar je Gospod na Sinajski gori z njim govoril.

³³ Ko je Mojzes nehal z njimi govoriti, je dal zagrinjalo na svoje obličje.

³⁴ Kadar je Mojzes prišel pred Gospoda, da bi z njim govoril, je snel zagrinjalo, dokler ni odšel; potem je odšel in govoril Izraelovim sinovom vse, kar mu je bilo zapovedano.

³⁵ Izraelovi sinovi so videli Mojzesovo obličje, da je žarela koža njegovega obličja. Potem pa je Mojzes zopet del zagrinjalo na obličje, dokler ni šel, da bi govoril z njim.