2 Mojzes 32 - Ekumenska izdaja

5. Odpad Izraela in obnova zaveze Zlato tele

¹ Ko je ljudstvo videlo, da Mojzes odlaša priti z gore, se je zbralo pri Aronu in so mu rekli: »Vstani, naredi nam boga, ki bo šel pred nami! Kajti ne vemo, kaj se je prigodilo Mojzesu, temu možu, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele.«

² Aron jim je odgovoril: »Izderite zlate uhane, ki so v ušesih vaših žen, sinov in hčerá ter jih prinesite k meni!«

³ In vse ljudstvo si je izdrlo zlate uhane, ki so bili v njihovih ušesih, in so jih prinesli k Aronu.

⁴ Vzel jih je iz njihovih rok, jih prelil v zlivek in napravil iz tega ulito tele. Tedaj so rekli: »To je tvoj bog, Izrael, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele!«

⁵ Ko je Aron to videl, je sezidal oltar pred njim; potem je Aron razglasil: »Jutri bo praznik za Gospoda!«

⁶ Drugo jutro so zgodaj vstali, darovali žgalne daritve in žrtvovali mirovne daritve; potem je ljudstvo sedlo jest in pit, nato so vstali, da so se zabavali.

Gospodova grožnja, Mojzesova prošnja

⁷ Tedaj je Gospod govoril Mojzesu: »Pojdi, stopi dol! Kajti tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele, ravna hudobno.

⁸ Hitro so krenili s pota, ki sem jim ga zapovedal; naredili so si ulito tele, ga molili, mu darovali in rekli: ‚To je tvoj bog, Izrael, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele!‘«

⁹ Gospod je dalje rekel Mojzesu: »Videl sem to ljudstvo, in glej, trdovratno ljudstvo je.

¹⁰ In sedaj me pusti, da se vname moj srd zoper nje in jih pokončam; tebe pa napravim v velik narod!«

¹¹ Mojzes pa je prosil Gospoda, svojega Boga, in rekel: »Zakaj se, Gospod, vnema tvoj srd zoper tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele z veliko močjo in z močno roko?

¹² Zakaj naj bi govorili Egipčani: ‚Zlovoljno jih je izpeljal, da jih pomori v gorah in iztrebi s površja zemlje?‘ Odvrni se od togote svoje jeze in naj ti bo žal zaradi zla, ki si ga namenil svojemu ljudstvu!

¹³ Spomni se svojih služabnikov, Abrahama, Izaka in Izraela, ki si jim prisegel pri sebi in jim obljubil: ‚Namnožil bom vaš zarod kakor zvezde na nebu in vso to deželo, ki sem o njej govoril, bom dal vašemu zarodu v večno posest!‘«

¹⁴ Tedaj je bilo Gospodu žal zaradi zla, o katerem je govoril, da bi ga storil svojemu ljudstvu.

Mojzes razbije tabli postave

¹⁵ Mojzes se je odpravil nazaj in je šel z gore z obema tablama postave v roki; tabli sta bili popisani na obeh straneh, popisani sta bili spredaj in zadaj.

¹⁶ Tabli sta bili božje delo in pisava je bila božja pisava, vrezana v tabli.

¹⁷ Ko je Jozue slišal hrup vreščečega ljudstva, je dejal Mojzesu: »Bojno vpitje je v taboru.«

¹⁸ Odgovoril je: »To ni glas ukajočih zaradi zmage, ne glas vpijočih zaradi poraza, glas prepevajočih slišim.«

¹⁹ Ko se je približal taboru, je videl tele in ples. Tedaj se je vnel Mojzesov srd in vrgel je tabli iz roke ter ju razbil pod goro.

²⁰ Zgrabil je tele, ki so ga bili naredili, in ga sežgal v ognju in ga zmlel v prah, stresel ga v vodo in to dal piti Izraelovim sinovom.

²¹ Nato je rekel Mojzes Aronu: »Kaj ti je storilo to ljudstvo, da si nadnje spravil veliki greh?«

²² Aron je odgovoril: »Naj se ne razvnema srd mojega gospoda; ti poznaš ljudstvo, da je hudobno.

²³ Rekli so mi namreč: ‚Naredi nam boga, ki bo šel pred nami! Kajti ne vemo, kaj se je prigodilo Mojzesu, temu možu, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele.‘

²⁴ Tedaj sem jim rekel: ‚Kdor ima zlata, naj si ga izdere.‘ Pa so mi ga dali; in vrgel sem ga v ogenj in izšlo je to tele.«

²⁵ Mojzes je videl, da je ljudstvo razbrzdano; kajti Aron ga je razbrzdal v malikovanje med njegovimi nasprotniki.

²⁶ In Mojzes se je postavil k vratom v tabor ter rekel: »Kdor je za Gospoda, k meni!« Tedaj so se zbrali pri njem vsi Levijevi sinovi.

²⁷ In jim je rekel: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Pripašite si vsak svoj meč okoli ledja, pojdite po taboru sem ter tja, od vrat do vrat, in vsak naj ubije celó svojega brata, prijatelja in sorodnika!‘«

²⁸ Levijevi sinovi so storili po Mojzesovi besedi in padlo je tisti dan izmed ljudstva okoli tri tisoč mož.

²⁹ In Mojzes je rekel: »Posvetili ste se danes Gospodu, vsak tudi za ceno svojega sina ali svojega brata; zato se vam dá danes blagoslov!«

Ponovna Mojzesova prošnja

³⁰ Drugi dan je Mojzes rekel ljudstvu: »Hudo ste se pregrešili; a zdaj pojdem gor h Gospodu; morda sprosim odpuščanja vašega greha.«

³¹ Mojzes se je torej vrnil h Gospodu in rekel: »Oh, hudo se je pregrešilo to ljudstvo: naredili so si boga iz zlata.

³² In zdaj, ko bi jim ti odpustil greh! Če pa ne, izbriši mene, prosim, iz svoje knjige, ki si jo pisal!«

³³ Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Kdor je grešil zoper mene, tega bom izbrisal iz svoje knjige.

³⁴ Pojdi zdaj, pelji ljudstvo tja, kamor sem ti rekel! Glej, moj angel pojde pred teboj; a na dan svojega obiskanja bom na njih kaznoval njihov greh.«

³⁵ In Gospod je udaril ljudstvo zato, ker so si dali narediti tele, ki ga je naredil Aron.