2 Mojzes 22 - Ekumenska izdaja

¹ »Ako se tat zasači pri vlomu in ga kdo udari, da umrje, nima krivde prelite krvi;

² ako pa je sonce vzšlo nad njim, ima krivdo prelite krvi. – Vsekakor pa naj dá odškodnino; ako nič nima, naj se proda za to, kar je ukradel.

³ Ako se najde v njegovi roki, kar je ukradel, živo, bodisi vol ali osel ali ovca, naj povrne dvojno.

⁴ Če kdo pase na polju ali v vinogradu in izpusti svojo živino, da popase polje drugega, naj dá kot odškodnino, kar je najboljšega na njegovem polju in kar je najboljšega v njegovem vinogradu.

⁵ Če nastane ogenj in vname trnje in zgori kopica snopja ali stoječe žito ali polje, naj povrne, kdor je zanetil požar.

O hranjenju in posojanju

⁶ Če kdo da hraniti svojemu bližnjemu denar ali blago, pa je iz njegove hiše ukradeno, naj tat dvojno povrne, ako se najde.

⁷ Ako pa se tat ne najde, naj hišni gospodar pride pred Boga, da res ni stegnil svoje roke po blagu svojega bližnjega.

⁸ Pri slehernem poneverjenju, pa naj gre za vola, osla, ovco, obleko ali za katero koli izgubljeno reč, o kateri se pravi, da to je, naj pride pravda obeh pred Boga. Kogar Bog obsodi, naj povrne dvojno svojemu bližnjemu.

⁹ Če kdo dá svojemu bližnjemu v varstvo osla ali vola ali ovco ali katero koli živinče, pa pogine ali se pohabi ali se odvede, ne da bi kdo videl,

¹⁰ naj odloči med obema prisega pri Gospodu, da res ni stegnil svoje roke po blagu svojega bližnjega, in njegov gospodar naj jo sprejme, oni pa ni dolžan dati odškodnine.

¹¹ Ako pa mu je bilo ukradeno, naj dá njegovemu gospodarju odškodnino.

¹² Ako je bilo od zveri raztrgano, naj to prinese za dokaz; za raztrgano pa mu ni treba dati odškodnine.

¹³ Če si kdo izposodi od svojega bližnjega živinče, pa se pohabi ali pogine, ne da bi bil gospodar zraven, naj dá odškodnino.

¹⁴ Ako pa je bil gospodar zraven, mu ni treba dati odškodnine; ako je bilo najeto, je odškodnina najemščina.

O oskrumbah

¹⁵ Če kdo zapelje devico, ki še ni zaročena, in gre k njej, naj plača odkupnino in si jo vzame za ženo.

¹⁶ Ako pa mu je njen oče ne mara dati, naj plača toliko denarja, kolikor znaša odkupnina za device.

¹⁷ Čarovnice ne puščaj pri življenju!

¹⁸ Kdor koli greši z živino, mora umreti.

¹⁹ Kdor daruje bogovom razen Gospodu samemu, bodi iztrebljen!

O zatiranju tujcev, vdov in sirot

²⁰ Tujca ne zatiraj in ne stiskaj; kajti tujci ste bili v egiptovski deželi!

²¹ Ne zatirajte nobene vdove in sirote!

²² Ako pa bi jo zatiral, bo vpila k meni in gotovo uslišim njeno vpitje.

²³ In moja jeza se razvname in pomorim vas z mečem in vaše žene bodo vdove in vaši otroci sirote.

²⁴ Ako posodiš denar mojemu ljudstvu, ubožcu zraven sebe, mu ne bodi kakor oderuh; ne nalagajte mu obresti!

²⁵ Ako vzameš v zastavo plašč svojega bližnjega, mu ga vrni do sončnega zahoda!

²⁶ Kajti to je njegova edina odeja, to je ogrinjalo za njegovo telo. V čem naj sicer spi? Če bo vpil k meni, ga uslišim, ker sem usmiljen.

²⁷ Ne kolni Boga in kneza svojega ljudstva ne preklinjaj!

O prvinah

²⁸ Prvine svoje žetve in tlačilnice dajati ne odlašaj! Daruj mi prvorojenca svojih sinov!

²⁹ Enako delaj s svojo govedjo, s svojo drobnico: sedem dni naj bo pri svoji materi, osmi dan pa mi jo daruj!

³⁰ Sveti ljudje mi bodite! Ne jejte mesa, ki so ga zveri na polju raztrgale; vrzite ga psom!«