2 Mojzes 2 - Ekumenska izdaja

2. Bog pokliče Mojzesa Mojzesovo rojstvo

¹ Neki mož iz Levijevega rodu je šel in se oženil z Levijevo hčerjo.

² Žena je spočela in rodila sina. Ko je videla, da je lep, ga je skrivala tri mesece.

³ Ko ga pa ni mogla dalje skrivati, je vzela zanj pletenico iz papirusovega ličja, jo zamazala z asfaltom in s smolo, položila vanjo dečka in jo postavila v ločje kraj Nila.

⁴ Njegova sestra pa se je ustopila od daleč, da bi videla, kaj se bo z njim zgodilo.

⁵ Tedaj je prišla faraonova hči, da bi se kopala v Nilu. Njene dekle pa so hodile ob Nilu. Zagledala je pletenico sredi ločja in poslala svojo deklo, da bi jo prinesla.

⁶ Ko jo je odprla, je zagledala otroka, in glej, jokajoč deček je bil. Zasmilil se ji je in je dejala: »To je kateri izmed hebrejskih otrok!«

⁷ Nato je rekla njegova sestra faraonovi hčeri: »Ali naj grem in ti pokličem doječo ženo izmed Hebrejk, da ti bo otroka dojila?«

⁸ Faraonova hči je odgovorila: »Pojdi!« In deklica je šla in poklicala otrokovo mater.

⁹ Tej je faraonova hči rekla: »Vzemi tega otroka in mi ga hrani in jaz ti bom dala za to plačilo!« Žena je otroka vzela in ga dojila.

¹⁰ Ko pa je otrok dorastel, ga je pripeljala faraonovi hčeri. Vzela ga je za sina in imenovala Mojzes, rekla je namreč: »Iz vode sem ga potegnila.«

Prvi neodgovorni Mojzesov nastop

¹¹ V tem času, ko je bil Mojzes dorastel, je šel k svojim bratom in videl njih težka dela. Tedaj je videl, da je Egipčan tepel Hebrejca, enega izmed njegovih bratov.

¹² Ko se je ozrl sem in tja in videl, da ni nikogar, je Egipčana ubil in ga zakopal v pesek.

¹³ Ko je šel drugi dan spet ven, glej, sta se prepirala dva Hebrejca. Rekel je tistemu, ki je delal krivico: »Zakaj tepeš svojega bližnjega?«

¹⁴ Odgovoril je: »Kdo te je postavil za poglavarja in sodnika med nama? Ali me misliš ubiti, kakor si ubil Egipčana?« Mojzes se je prestrašil in dejal: »Resnično, stvar se je zvedela.«

Mojzes zbeži v madiansko deželo

¹⁵ Faraon je to zvedel in hotel Mojzesa usmrtiti. Mojzes pa je zbežal izpred faraonovega obličja in se ustavil v madianski deželi. Usedel se je pri nekem studencu.

¹⁶ Madianski duhovnik pa je imel sedem hčerá. Prišle so zajemat vodo in polnit korita, da bi napojile očetovo drobnico.

¹⁷ Tedaj so prišli pastirji in jih odgnali. Mojzes pa je vstal, se zanje zavzel in napojil njih drobnico.

¹⁸ Ko so prišle k očetu Raguelu, je rekel: »Zakaj ste prišle danes tako hitro?«

¹⁹ Odgovorile so: »Neki Egipčan nas je rešil iz rok pastirjev; tudi vodo nam je pridno zajemal in napojil drobnico.«

²⁰ Tedaj je hčeram dejal: »Kje je? Zakaj ste vendar moža pustile? Pokličite ga, da bo jedel kruh!«

²¹ Mojzes pa se je odločil bivati pri tem možu. In dal je Mojzesu svojo hčer Seforo.

²² Ko je porodila sina, mu je dal ime Gersam; rekel je namreč: »Tujec sem v tuji deželi.«

Bog se spomni Izraela

²³ Med tem dolgim časom je umrl egiptovski kralj. Izraelovi sinovi pa so vzdihovali zaradi tlake in vpili. Njih klic za pomoč je od tlake segal do Boga

²⁴ in Bog je slišal njih zdihovanje. Tedaj se je Bog spomnil svoje zaveze z Abrahamom, Izakom in Jakobom.

²⁵ Bog se je ozrl na Izraelove sinove in Bog se je zavzel zanje.