2 Kralji 6 - Ekumenska izdaja

Plavajoča sekira

¹ Preroški sinovi so rekli Elizeju: »Glej, prostor, kjer stanujemo poleg tebe, nam je pretesen.

² Naj gremo k Jordanu in si vzamemo od tam vsak po eno bruno ter si tam pripravimo bivališče.« Odgovoril je: »Pojdite!«

³ Eden izmed njih pa je rekel: »Blagovoli iti s svojimi služabniki!« Odgovoril je: »Pojdem.«

⁴ Šel je torej z njimi, in ko so prišli k Jordanu, so sekali les.

⁵ In ko je eden izmed njih sekal bruno, mu je železo padlo v vodo. Zavpil je: »Oh, gospod! Povrh je še izposojeno.«

⁶ Božji mož je vprašal: »Kam je padlo?« Ko mu je pokazal mesto, je urezal palico, jo vrgel tja in železo je splavalo na vrh.

⁷ Potem je rekel: »Vzemi si ga!« In stegnil je roko ter ga vzel.

Elizej in aramska vojska

⁸ Ko se je aramski kralj vojskoval z Izraelom, se je dogovoril s svojimi služabniki: »Na tem in tem mestu bodi moj tabor!«

⁹ Božji mož pa je dal Izraelovemu kralju sporočiti: »Varuj se, da ne hodiš na tisto mesto, ker ondi taboré Aramci!«

¹⁰ Izraelov kralj je torej poslal ljudi na mesto, ki mu ga je zaznamoval mož božji. Tako ga je svaril, da se je tam obvaroval ne samo enkrat ali dvakrat.

¹¹ Zato se je aramski kralj razsrdil. Poklical je svoje služabnike in jih vprašal: »Ali mi ne boste naznanili, kdo me izdaja Izraelovemu kralju?«

¹² Eden izmed njegovih služabnikov je odgovoril: »Ni tako, moj gospod in kralj, ampak prerok Elizej v Izraelu sporoča Izraelovemu kralju celo besede, ki jih govoriš v svoji spalnici.«

¹³ Tedaj je velel: »Pojdite in poglejte, kje je, da ga dam prijeti!« Naznanili so mu: »Glej, v Dotainu je.«

¹⁴ Poslal je torej tja konj, vóz in močno vojno krdelo. Prišli so ponoči in obdali mesto.

¹⁵ Ko pa je zjutraj vstal služabnik moža božjega in stopil ven, glej, je bilo vojno krdelo okoli mesta s konji in vozovi. In rekel mu je njegov služabnik: »Oh, gospod, kaj naj storimo?«

¹⁶ Odgovoril je: »Ne boj se! Kajti teh, ki so z nami, je več nego onih, ki so z njimi.«

¹⁷ Nato je Elizej molil: »Gospod, odpri mu oči, da bo videl!« In Gospod je odprl služabniku oči in je videl, glej: Gora je bila polna ognjenih konj in voz okoli Elizeja.

¹⁸ Ko so stopali proti njemu, je Elizej molil h Gospodu: »Udari, prosim, te ljudi s slepoto!« In udaril jih je s slepoto po Elizejevi besedi.

¹⁹ Potem jim je Elizej rekel: »To ni tista pot in to ni tisto mesto. Pojdite za menoj! Pripeljem vas k možu, ki ga iščete.« In pripeljal jih je v Samarijo.

²⁰ Ko so prišli v Samarijo, je rekel Elizej: »Gospod, odpri jim oči, da bodo videli!« Gospod jim je odprl oči in so videli, a glej, bili so sredi Samarije.

²¹ Ko jih je Izraelov kralj zagledal, je vprašal Elizeja: »Ali naj jih dam pobiti, oče?«

²² Odgovoril je: »Ne pobijaj jih! Ali ne pobijaš tistih, ki si jih ujel s svojim mečem in lokom? Položi prednje kruha in vode, da bodo jedli in pili! Potem naj gredo k svojemu gospodu.«

²³ Pripravil jim je torej veliko gostijo. Jedli so in pili, nato jih je odpustil. In šli so k svojemu gospodu. Odslej niso več prihajala aramska krdela v Izraelovo deželo.

Lakota v obkoljeni Samariji

²⁴ Potem je aramski kralj Benadad zbral vso svojo vojsko ter šel in oblegal Samarijo.

²⁵ V Samariji je nastala velika lakota; glej, oblegali so jo tako dolgo, da je veljala oslovska glava osemdeset srebrnikov in četrt kaba čebule pet srebrnikov.

²⁶ Ko je Izraelov kralj nekoč hodil po zidu, mu je neka žena zavpila: »Pomagaj mi, moj gospod in kralj!«

²⁷ Odgovoril je: »Če ti Gospod ne pomaga, kako naj ti pomagam jaz? Mar z gumna ali tlačilnice?«

²⁸ In kralj jo je vprašal: »Kaj ti je?« Odgovorila je: »Tale žena mi je rekla: ‚Daj svojega sina, da ga sneva danes, mojega sina bova jedli jutri!‘

²⁹ Skuhali sva torej mojega sina in ga snedli. Drugi dan sem ji rekla: ‚Daj svojega sina, da ga sneva,‘ pa je svojega sina skrila.«

³⁰ Ko je kralj slišal ženine besede, si je pretrgal oblačila, in ko je šel po obzidju, je ljudstvo videlo, da ima znotraj raševino na životu.

³¹ In je rekel: »Tako naj mi stori Bog in tako še doda, če bo danes ostala glava Safatovega sina Elizeja na njem!«

³² Elizej pa je sedel v svoji hiši in starešine so sedeli pri njem. Poslal je tedaj moža pred seboj, in preden je sel prišel k njemu, je rekel starešinam: »Ali vidite, da je poslal tega morilca, da mi odseka glavo? Glejte, ko pride sel, zaprite duri in se uprite v duri proti njemu. Saj se za njim že slišijo koraki njegovega gospoda.«

³³ Ko je z njimi še govoril, glej, je prišel kralj k njemu in rekel: »Glej, taka nesreča je prišla od Gospoda! Kaj naj še pričakujem od Gospoda?«