2 Kralji 2 - Ekumenska izdaja

V. Dogodki v Elizejevem času Elija in Elizej

¹ Preden je Gospod vzdignil v viharju Elija v nebo, je šel Elija z Elizejem iz Galgale.

² Elija je rekel Elizeju: »Ostani tu, prosim! Gospod me pošilja v Betel.« Elizej pa je odgovoril: »Kakor resnično živi Gospod in živiš ti, ne zapustim te!« Šla sta torej v Betel.

³ In prišli so preroški učenci, ki so bili v Betelu, k Elizeju in mu rekli: »Ali veš, da bo Gospod danes vzel tvojega gospoda od tebe?« Odgovoril je: »Tudi jaz vem; molčite!«

⁴ Potem mu je dejal Elija: »Elizej, ostani tu, prosim! Gospod me pošilja v Jeriho.« Odvrnil je: »Kakor resnično živi Gospod in živiš ti, ne zapustim te!« Prišla sta torej v Jeriho.

⁵ In pristopili so preroški učenci, ki so bili v Jerihi, k Elizeju in mu rekli: »Ali veš, da bo Gospod danes vzel tvojega gospoda od tebe?« Odgovoril je: »Tudi jaz vem; molčite!«

⁶ Nato mu je rekel Elija: »Ostani tu, prosim! Gospod me pošilja k Jordanu.« Odgovoril je: »Kakor resnično živi Gospod in živiš ti, ne zapustim te!« Šla sta torej obadva.

⁷ Tudi petdeset preroških učencev je šlo; ustavili so se ne daleč od tam, onadva pa sta obstala pri Jordanu.

⁸ Elija je vzel svoj plašč, ga zvil in udaril z njim po vodi. In razdelila se je na dvoje in obadva sta šla po suhem čez.

⁹ Ko sta prišla čez, je Elija rekel Elizeju: »Prosi, kaj naj ti storim, preden bom vzet od tebe!« Elizej je odgovoril: »Prosim, da bi bila v meni dva deleža tvojega duha.«

¹⁰ Odvrnil je: »Težke reči prosiš. Če me boš videl, ko bom vzet od tebe, se ti bo tako zgodilo; če pa ne, se ne bo zgodilo.«

¹¹ Ko sta šla dalje in se grede pogovarjala, glej, se je prikazal ognjen voz in ognjeni konji ter so ju ločili. In Elija je šel v viharju proti nebu.

¹² Ko je Elizej to videl, je klical: »Moj oče, moj oče! Izraelov voz in njegovi konjeniki!« Ko ga ni več videl, je prijel svoja oblačila in jih pretrgal na dvoje.

¹³ Potem je vzdignil Elijev plašč, ki je bil z njega zdrknil, se vrnil ter obstal na jordanskem bregu.

¹⁴ In z Elijevim plaščem, ki je bil z njega zdrknil, je udaril po vodi in rekel: »Kje je zdaj Gospod, Elijev Bog?« Ko je torej udaril po vodi, se je razdelila na dvoje in Elizej je šel čez.

¹⁵ Ko so ga od nasprotne strani videli preroški učenci iz Jerihe, so rekli: »Elijev duh počiva na Elizeju.« Prišli so mu naproti, se mu do tal priklonili

¹⁶ in mu rekli: »Glej, pri tvojih služabnikih je petdeset krepkih mož. Naj gredo iskat tvojega gospoda. Morda ga je vzel Gospodov duh in ga vrgel na kako goro ali v kako dolino.« Odgovoril je: »Nikar jih ne pošiljajte!«

¹⁷ Ko pa so zelo silili vanj, je dejal: »Pa jih pošljite!« Poslali so torej petdeset mož. Iskali so tri dni, pa ga niso našli.

¹⁸ Ko so se vrnili k njemu – bil je še v Jerihi – jim je dejal: »Ali vam nisem rekel: Nikar ne hodite?«

Dva čudeža

¹⁹ Tedaj so meščani rekli Elizeju: »Glej, prosimo, lega tega mesta je, kakor vidiš, gospod, dobra, a voda je slaba; zato je zemlja nerodovitna.«

²⁰ Odgovoril je: »Prinesite mi novo čašo in denite soli vanjo!« Ko so jo prinesli,

²¹ je šel k studencu, vrgel vanj soli in rekel: »Tako govori Gospod: Ozdravljam to vodo. Odslej naj ne povzroča več smrti in nerodovitnosti.«

²² In voda je zdrava do tega dne po besedi, ki jo je Elizej izrekel.

²³ Od ondod je šel v Betel. Ko je stopal po poti, so prišli majhni dečki iz mesta, ga zasmehovali in mu klicali: »Pridi, plešec, pridi, plešec!«

²⁴ Obrnil se je, jih pogledal in preklel v imenu Gospodovem. In prišla sta dva medveda iz gozda ter raztrgala izmed njih dvainštirideset dečkov.

²⁵ Od tod je šel na goro Karmel in od ondod se je vrnil v Samarijo.