2 Korinčanom 2 - Ekumenska izdaja

¹ To pa sem sklenil sam pri sebi, da k vam v drugo ne pridem v žalosti.

² Zakaj če vas jaz žalostim – kdo pa naj me razveseljuje, ako ne tisti, ki ga žalostim?

³ In prav to sem vam pisal, da bi me ob mojem prihodu ne zadela žalost na žalost od tistih, ki bi se jih moral veseliti, prepričan o vas vseh, da je moje veselje veselje vas vseh.

⁴ Zakaj v veliki stiski in srčni tesnobi sem vam pisal z mnogimi solzami: ne zato, da bi se užalostili, temveč da bi spoznali ljubezen, ki jo imam prav posebno do vas.

⁵ Če je kdo napravil žalost, je ni napravil le meni, marveč, da ne rečem preveč, deloma vam vsem.

⁶ Za takega je že zadosti tista kazen, ki ga je zadela od večine,

⁷ tako da mu nasprotno rajši odpustite in ga potolažite, da se morda ta, ki je tak, ne pogrezne v preveliko žalost.

⁸ Zato vas prosim, da se odločite za ljubezen do njega.

⁹ V ta namen sem bil namreč tudi pisal, da bi spoznal vašo preskušenost, če ste v vsem poslušni.

¹⁰ Komur pa kaj odpuščate, mu tudi jaz; zakaj kar sem jaz odpustil, če sem imel kaj odpustiti, sem zaradi vas pred obličjem Kristusovim,

¹¹ da bi nas ne prekanil satan; saj nam niso neznane njegove namere.

Iz Troade v Makedonijo. Apostolska služba

¹² Ko sem pa bil prišel v Troado za Kristusov evangelij in so mi bila v Gospodu vrata odprta,

¹³ nisem imel pokoja v svojem duhu, ker nisem našel svojega brata Tita, marveč sem se od njih poslovil ter odšel v Makedonijo.

¹⁴ A hvala Bogu, ki nam vedno daje zmago v Kristusu in po nas razširja po vseh krajih prijeten vonj njegovega spoznanja!

¹⁵ Kajti prijeten vonj Kristusov za Boga smo med onimi, ki se zveličujejo, in med onimi, ki se pogubljajo:

¹⁶ enim smo vonj iz smrti za smrt, drugim pa vonj iz življenja za življenje. In kdo je za to sposoben?

¹⁷ Nismo namreč kakor množica tistih, ki z božjo besedo tržijo, ampak govorimo iskreno, kakor iz Boga, pred Bogom v Kristusu.