1 Samuel 25 - Ekumenska izdaja

Samuelova smrt

¹ Samuel pa je umrl in ves Izrael se je zbral in žaloval po njem. Pokopali so ga pri njegovi hiši v Ramati. David se je vzdignil in šel v puščavo Faran.

David, Nabal in Abigaila

² V Maonu je bil mož, ki je imel svoje posestvo v Karmelu. Mož je bil silno bogat, imel je tri tisoč ovac in tisoč koz. Bil je ravno v Karmelu, ko so strigli njegove ovce.

³ Mož se je imenoval Nabal, njegova žena pa se je imenovala Abigaila. Žena je bila prav modra in lepe postave; mož pa je bil surov in hudodelen, bil je iz Kalebovega rodu.

⁴ David je v puščavi slišal, da striže Nabal svoje ovce.

⁵ Tedaj je David odposlal deset mladeničev; David je mladeničem naročil: »Pojdite v Karmel, stopite k Nabalu in ga pozdravite v mojem imenu!

⁶ Tako recite v pozdrav: ‚Mir tebi, mir tvoji hiši in mir vsemu, kar imaš!

⁷ Slišal sem, da imaš strižce. Tvoji pastirji so bili z nami in nismo jim nič žalega storili. Nič jim ni zmanjkalo ves čas, dokler so bili v Karmelu.

⁸ Le vprašaj svoje hlapce in ti bodo potrdili! Zato naj najdejo mladeniči milost v tvojih očeh! Saj prihajamo k prazniku. Daj, prosim, svojim služabnikom in svojemu sinu Davidu, kolikor premore tvoja roka!‘«

⁹ Ko so Davidovi mladeniči prišli, so vse to v Davidovem imenu povedali Nabalu in počakali.

¹⁰ Nabal pa je Davidovim hlapcem odgovoril: »Kdo je David? Kdo je Isajev sin? Dandanes je dosti hlapcev, ki so utekli svojim gospodarjem.

¹¹ Mar naj vzamem svoj kruh, svojo vodo in svoj zakol, ki sem ga zaklal za svoje strižce, ter dam ljudem, o katerih ne vem, od kod so?«

¹² Davidovi mladeniči so krenili na svojo pot in se vrnili. Ko so prišli, so mu vse to sporočili.

¹³ Tedaj je David velel svojim možem: »Vsak si opaši svoj meč!« In vsak si je opasal svoj meč; pripasal si je svoj meč tudi David. Z Davidom pa je šlo kakih štiristo mož; dvesto jih je pa ostalo pri prtljagi.

¹⁴ Nabalovi ženi Abigaili pa je eden izmed hlapcev sporočil: »Glej, David je poslal iz puščave sle pozdravljat našega gospoda; pa jih je ozmerjal.

¹⁵ A ti možje so bili zelo dobri do nas in nam niso nič žalega storili. Nič nam ni zmanjkalo ves čas, dokler smo hodili z njimi, ko smo bili na polju.

¹⁶ Kot zid so bili okoli nas noč in dan ves čas, ko smo v njihovi bližini pasli ovce.

¹⁷ Zdaj torej premisli in glej, kaj ti je storiti! Kajti hudo je sklenjeno zoper našega gospoda in zoper vso njegovo hišo. Sam pa je prehudoben, da bi mogel kdo z njim govoriti.«

¹⁸ Abigaila je hitro vzela dvesto hlebov, dva meha vina, pet pripravljenih ovac, pet meric opraženega zrnja, sto posušenih grozdov in dvesto smokvinih kolačev, jih naložila na osle

¹⁹ ter naročila svojim hlapcem, ne da bi svojemu možu Nabalu kaj povedala: »Pojdite pred menoj; glejte, jaz pridem za vami!«

²⁰ Ko je za goro skrita na oslu jezdila, glej, ji je prišel David s svojimi možmi nasproti, tako da jih je srečala.

²¹ David je ravno menil: »Zastonj sem torej varoval temule vse njegovo imetje v puščavi, da nič ni manjkalo od vsega, kar je bilo njegovega; on pa mi vrača hudo za dobro.

²² Tako naj stori Bog Davidovim sovražnikom in tako še pridene, če pustim do jutra kaj moškega od vsega, kar je njegovega!«

²³ Ko je Abigaila zagledala Davida, je hitro stopila z osla, padla pred Davidom na obraz in se poklonila do tal.

²⁴ Padla mu je k nogam in rekla: »Na meni, moj gospod, bodi krivda! Naj sme, prosim, tvoja dekla govoriti pred teboj! Poslušaj besede svoje služabnice!

²⁵ Ne oziraj se, prosim, moj gospod, na tega hudobnega moža, na Nabala! Kajti, kakor se imenuje, tak je. Norec se imenuje in norost je v njem. Jaz, tvoja dekla, nisem videla mladeničev, ki si jih, moj gospod, poslal.

²⁶ Zdaj torej, moj gospod! Kakor resnično Gospod živi in kakor resnično ti živiš: Gospod te je obvaroval, da nisi prišel prelivat krvi in si nisi pomagal z lastno roko. Naj se kakor Nabalu zgodi tvojim sovražnikom in tem, ki ti hudo želé, moj gospod!

²⁷ To darilo torej, ki ga je prinesla tvoja služabnica svojemu gospodu, se naj da mladeničem, ki hodijo z mojim gospodom.

²⁸ Odpusti, prosim, pregrešek svoji dekli! Kajti Gospod bo mojemu gospodu gotovo ustanovil trajno hišo, ker moj gospod bije boje Gospodove. Naj se torej ne najde nič hudega na tebi ves čas tvojega življenja.

²⁹ Če bi se kdo vzdignil, da bi te preganjal in ti stregel po življenju, naj bo tvoje življenje, moj gospod, ohranjeno v zboru živih pri Gospodu, tvojem Bogu! A življenje tvojih sovražnikov naj vrže kakor s prače!

³⁰ Ko bo Gospod dal mojemu gospodu vse dobro, kar je obljubil, in te postavil za vojvoda čez Izraela,

³¹ tedaj te, moj gospod, to ne bo peklo in ti srca težilo, da bi bil po nedolžnem kri prelil in bil sam sebi, moj gospod, storil pravico. Ko potem Gospod nakloni mojemu gospodu srečo, spomni se svoje dekle.«

³² David je govoril Abigaili: »Hvaljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ki te je danes poslal meni naproti!

³³ Hvaljena bodi tvoja modrost in hvaljena bodi ti sama, ki si me danes zadržala, da nisem šel prelivat krvi in si nisem storil pravice z lastno roko!

³⁴ Toda, kakor resnično živi Gospod, Izraelov Bog, ki me je obvaroval, da ti nisem storil nič žalega: ko bi mi ne bila hitro prišla naproti, bi ne ostalo Nabalu do jutranjega svita nič moškega!«

³⁵ Potem je David sprejel iz njene roke, kar mu je prinesla, in ji rekel: »Pojdi v miru domov! Glej, uslišal sem te in se ozrl nate.«

³⁶ Ko je Abigaila prišla k Nabalu, glej, je imel v svoji hiši gostijo, kakor kraljevo gostijo. Nabal je bil dobre volje in že zelo pijan. Zato mu ni nič povedala, ne majhnega ne velikega, do jutranjega svita.

³⁷ Ko se je pa Nabal zjutraj iztreznil od vina, mu je njegova žena to povedala. Tedaj mu je srce v njegovem telesu omrtvelo, bil je kakor kamen.

³⁸ Po kakih desetih dneh pa je Gospod udaril Nabala, da je umrl.

³⁹ Ko je David slišal, da je Nabal umrl, je rekel: »Hvaljen bodi Gospod, ki je moje osramočenje na Nabalu kaznoval in svojega služabnika obvaroval hudega! Gospod je Nabalovo hudobijo obrnil na njegovo glavo!« Nato je David dal sporočiti Abigaili, da bi si jo vzel za ženo.

⁴⁰ Prišli so Davidovi hlapci k Abigaili v Karmel in ji sporočili: »David nas pošilja k tebi, da bi te vzel za svojo ženo.«

⁴¹ Tedaj je vstala, se priklonila z obrazom do tal in rekla: »Glej, tvoja služabnica je pripravljena biti za deklo, da bi umivala noge hlapcem svojega gospoda.«

⁴² Potem se je Abigaila hitro vzdignila ter sedla na osla in pet njenih dekel jo je spremljalo. Tako je šla z Davidovimi sli in postala njegova žena.

⁴³ Tudi Ahinoamo iz Jezraela si je David vzel; tako sta obe postali njegovi ženi.

⁴⁴ Savel pa je dal svojo hčer Miholo, Davidovo ženo, Laisovemu sinu Faltiju iz Galima.