1 Samuel 2 - Ekumenska izdaja

Anina zahvalna pesem

¹ Ana je molila in rekla: »Moje srce se raduje v Gospodu, moj rog je povišan po Gospodu. Zdaj morem odpreti usta zoper svoje sovražnike; kajti veseliti se smem tvoje pomoči.

² Nihče ni svet kakor Gospod; zakaj nikogar ni razen tebe. Ni skale, kakor je naš Bog.

³ Ne govorite toliko oholih besed! Iz vaših ust naj izgine predrzno govorjenje. Kajti Gospod je Bog, ki vse ve, po njem se preizkušajo dela.

⁴ Lok močnih se zlomi, a z močjo se opasujejo slabotni.

⁵ Siti se vdinjajo v službo za kruh, lačni pa delo odlagajo. Nerodovitna rodi sedem otrok, mati mnogih otrok pa obnemore.

⁶ Gospod življenje jemlje in daje, vodi v podzemlje in zopet nazaj pripelje.

⁷ Gospod deli uboštvo in bogastvo, poniža, pa tudi poviša.

⁸ Iz prahu vzdigne slabotnega, iz blata potegne siromaka, da ga posadi med kneze in mu odkaže častni sedež. Kajti Gospodovi so stebri zemlje in nanje je postavil zemljo.

⁹ Korake svojih zvestih varuje, hudobni pa izginejo v temi; kajti z lastno močjo ne pride človek do zmage.

¹⁰ Kateri se protivijo Gospodu, bodo strti, nanje bo grmel z neba. Gospod bo sodil vso zemljo, moč bo podelil svojemu kralju, svojega maziljenca rog bo povišal.«

¹¹ Potem je Elkana šel v Ramato na svoj dom. Deček pa je služil Gospodu pred očmi duhovnika Helija.

Helijeva sinova

¹² Helijeva sinova pa sta bila hudobneža; nista se menila za Gospoda

¹³ ne za to, kar sme duhovnik od ljudstva terjati. Kadar koli je kdo daroval klavno daritev, je prišel, ko se je meso kuhalo, duhovnikov služabnik s trirogljatimi vilicami v roki

¹⁴ in dregnil v kotel ali lonec, v ponev ali skledo: vse, kar je z vilicami dvignil, je duhovnik vzel zase. Tako sta delala vsem Izraelcem, ki so prihajali v Silo.

¹⁵ Celo preden so zažgali tolščo, je prišel duhovnikov služabnik in rekel možu, ki je daroval: »Daj mesa, da ga spečem za duhovnika! Ne vzame od tebe kuhanega mesa, ampak surovo.«

¹⁶ Če mu je mož rekel: »Najprej naj se sežge tolšča, potem si vzemi, kar poželiš,« je odgovoril: »Ne, ampak daj takoj! Če ne, vzamem s silo.«

¹⁷ Greh mladeničev je bil silno velik pred Gospodom; kajti ljudje so omalovaževali daritev, namenjeno Gospodu.

¹⁸ Deček Samuel je torej služil pred Gospodom, prepasan s platnenim naramnikom.

¹⁹ Njegova mati pa mu je vsako leto sešila suknjico in mu jo prinesla, ko je prišla s svojim možem opravljat vsakoletno daritev.

²⁰ Heli je blagoslavljal Elkana in njegovo ženo ter govoril: »Gospod ti daj zarod od te žene v zameno za tega, ki si ga dal Gospodu.« Nato sta šla v svoj kraj.

²¹ Gospod je obiskal Ano. Spočela je in rodila tri sinove in dve hčeri. Deček Samuel pa je rastel pri Gospodu.

²² Heli pa se je zelo postaral. Slišal je vse, kar sta počenjala njegova sinova z vsem Izraelom, in da sta se pregrešila z ženskami, ki so opravljale službo pri vratih shodnega šotora.

²³ Rekel jima je: »Zakaj počenjata take reči? Od vseh ljudi slišim o vajinih hudobijah.

²⁴ Nikar, moja sinova! Kajti ni dober glas, ki ga slišim, da zavajata Gospodovo ljudstvo.

²⁵ Če se kdo pregreši zoper človeka, se more Bog zanj milostno zavzeti; če pa se kdo pregreši zoper Gospoda, kdo bo zanj prosil?« Toda nista poslušala glasu svojega očeta; kajti Gospod ju je hotel uničiti.

²⁶ Deček Samuel pa je vedno bolj rastel in bil vedno bolj v milosti tako pri Gospodu kakor pri ljudeh.

²⁷ Tedaj je prišel mož božji k Heliju in mu rekel: »Tako govori Gospod: Ali se nisem razodel hiši tvojega očeta, ko so bili v Egiptu podložni faraonovi hiši?

²⁸ Izvolil sem si jih izmed vseh Izraelovih rodov za duhovnike, da bi hodili k mojemu oltarju, zažigali kadilo in nosili naramnik pred mojim obličjem. Odkazal sem hiši tvojega očeta vse žgalne daritve Izraelovih sinov.

²⁹ Zakaj prezirate moje klavne in jedilne daritve, ki sem jih zapovedal v svojem prebivališču? Zakaj ceniš svoja sinova bolj ko mene, da se redite z najboljšimi kosi vseh daritev mojega ljudstva Izraela?

³⁰ Zato govori Gospod, Izraelov Bog: Res sem rekel: Tvoja hiša in hiša tvojega očeta naj služi pred mojim obličjem na veke. Zdaj pa, govori Gospod, nikakor ne, marveč tiste, ki me častijo, bom častil, kateri pa me zaničujejo, bodo osramočeni.

³¹ Glej, pride čas, ko bom ponižal tebe in hišo tvojega očeta, da ne bo več starčka v tvoji hiši.

³² Potem boš kot ljubosumen sovražnik na vsako dobroto, ki jo bom storil Izraelu. Nikdar več ne bo starčka v tvoji hiši.

³³ In če ti slehernega ne potrebim izpred svojega oltarja, bo zato, da bom slabil njegove oči in stiskal njegovo srce. Vsi člani tvoje hiše bodo umrli v ponižanju.

³⁴ To ti bodi znamenje, ki zadene tvoja dva sinova, Ofnija in Fineesa: isti dan bosta obadva umrla.

³⁵ Obudim pa si zvestega duhovnika, ki bo delal po mojem srcu in po moji duši, in mu pozidam stalno hišo, da bo vedno hodil pred mojim maziljencem.

³⁶ Kdor koli od tvoje hiše potem še ostane, se mu pride klanjat za kak novec ali hleb kruha ter poreče: ‚Pripusti me, prosim, h kaki duhovniški službi, da bom imel košček kruha za hrano.‘«