1 Mojzes 9 - Ekumenska izdaja

Bog sklene z Noetom zavezo

¹ Bog je blagoslovil Noeta in njegove sinove ter jim rekel: »Rodite in množite se ter napolnite zemljo!

² Strah in trepet pred vami naj navdaja vse živali na zemlji in vse ptice pod nebom, vse, kar se giblje na zemlji, in vse ribe v morju: vse je izročeno vaši oblasti.

³ Vse, kar se giblje, kar živi, naj vam bo za živež; vse to vam dam kakor zeleno zelišče.

⁴ Samo mesa z oživljajočo krvjo ne jejte!

⁵ Tudi za vašo kri, ki daje življenje, bom terjal zadoščenje; terjal ga bom od vsake živali, tudi od človeka: od slehernega, celo od njegovega brata bom terjal zadoščenje za življenje človekovo.

⁶ Kdor koli prelije človeško kri, se bo po človeku prelila njegova kri; kajti po božji podobi je Bog naredil človeka.

⁷ Vi pa rodite in množite se, razširjajte se na zemlji in ji gospodujte!«

⁸ Potem je rekel Noetu in njegovim sinovom z njim:

⁹ »Glejte, sklenem zavezo z vami in z vašim zarodom za vami

¹⁰ in z vsemi živimi bitji, ki so pri vas: s pticami, z živino in z vso zverino na zemlji, ki je pri vas, sploh z vsemi živalmi na zemlji, ki so izšle iz ladje.

¹¹ Sklenem zavezo z vami: nobeno živo bitje ne bo več pokončano z vodami potopa in ne bo več potopa, da bi uničil zemljo.«

¹² In Bog je govoril: »To naj bo znamenje zaveze, ki sem jo sklenil med seboj in vami in vsakim živim bitjem, ki je pri vas, za vse prihodnje rodove.

¹³ Svojo mavrico postavim v oblake in bo v znamenje zaveze med menoj in zemljo.

¹⁴ Ko zberem oblake nad zemljo in se prikaže mavrica v oblakih,

¹⁵ tedaj se bom spomnil svoje zaveze, ki je med menoj in vami in slehernim živim bitjem vsakršne vrste, in ne bo več vode za potop, da bi pokončal vsa živa bitja.

¹⁶ Ko bo mavrica v oblakih, jo bom pogledal, da se spomnim večne zaveze, ki je med Bogom in slehernim živim bitjem vsakršne vrste, ki je na zemlji.«

¹⁷ Bog je torej rekel Noetu: »To je znamenje zaveze, ki sem jo sklenil med seboj in vsemi živimi bitji, ki so na zemlji.«

3. Od Noeta do Abrahama Noetov blagoslov in prekletstvo

¹⁸ Noetovi sinovi, ki so prišli iz ladje, so bili: Sem, Kam in Jafet; Kam pa je bil oče Kanaanov.

¹⁹ Ti trije so bili Noetovi sinovi in po njih se je obljudila vsa zemlja.

²⁰ Noe je začel obdelovati zemljo in je zasadil vinograd.

²¹ Ko pa je pil vino, se je upijanil in razgalil sredi svojega šotora.

²² Kam, oče Kanaanov, je videl nagoto svojega očeta in to povedal bratoma zunaj.

²³ Sem in Jafet pa sta vzela plašč, ga dala na svoje rame ter navzad gredoč pokrila nagoto svojega očeta, tako da je bil njun obraz proč obrnjen in da nagote svojega očeta nista videla.

²⁴ Ko pa se je Noe od vina streznil in zvedel, kaj mu je storil njegov najmlajši sin,

²⁵ je rekel: »Preklet bodi Kanaan! Bodi hlapec hlapcev bratoma!«

²⁶ Potem je rekel: »Hvaljen Gospod, Bog Semov! Kanaan mu bodi hlapec!

²⁷ Razširi naj Bog Jafeta; naj prebiva v Semovih šotorih. Kanaan mu bodi hlapec!«

²⁸ Noe je živel po potopu še tristo petdeset let.

²⁹ In vseh dni Noetovih je bilo devetsto petdeset let, potem je umrl.