1 Mojzes 50 - Ekumenska izdaja

¹ Tedaj se je Jožef vrgel na obličje svojega očeta in jokal nad njim in ga poljuboval.

² Potem je Jožef ukazal svojim služabnikom zdravnikom, naj njegovega očeta mazilijo; in zdravniki so Izraela mazilili.

³ To je trajalo pri njem štirideset dni; kajti toliko dni se potrebuje za maziljenje. Egipčani pa so ga objokovali sedemdeset dni.

⁴ Ko so pretekli dnevi žalovanja za njim, je Jožef govoril faraonovi hiši: »Če sem našel, prosim, milost v vaših očeh, govorite, prosim, pred faraonom tole:

⁵ Moj oče me je zaprisegel z besedami: ‚Glej, umiram; v mojem grobu, ki sem si ga izkopal v kanaanski deželi, tam me pokoplji!‘ Zdaj torej bi rad šel, prosim, da pokopljem svojega očeta; potem se vrnem.«

⁶ Faraon je rekel: »Pojdi in pokoplji svojega očeta, kakor te je zaprisegel!«

⁷ In Jožef je šel, da pokoplje svojega očeta. Z njim so šli vsi faraonovi služabniki, starešine njegove hiše in vsi starešine egiptovske dežele,

⁸ vsa Jožefova družina, njegovi bratje in družina njegovega očeta. Le otroke, drobnico in goved so pustili v gesenski deželi.

⁹ Šli so z njim tudi vozovi in konjeniki, tako da je bil sprevod zelo velik.

¹⁰ Ko so prišli v Gorenatad, ki je onkraj Jordana, so imeli tam veliko in zelo slovesno žalovanje. Priredil je svojemu očetu sedemdnevno žalovanje.

¹¹ Ko so prebivalci dežele, Kanaanci, videli žalovanje v Gorenatadu, so rekli: »To je slovesno žalovanje Egipčanov!« Zato se je kraj imenoval Abelmesraim, ki je onkraj Jordana.

¹² Sinovi so mu torej storili, kakor jim je zapovedal.

¹³ Odnesli so ga namreč njegovi sinovi v kanaansko deželo in ga pokopali v votlini zemljišča Makpele, zemljišča nasproti Mambri, ki ga je Abraham za grobišče kupil od Hetejca Efrona.

¹⁴ Potem ko je pokopal svojega očeta, se je Jožef vrnil v Egipt, on in njegovi bratje, ki so šli z njim očeta pokopavat.

Jožefovi zadnji dnevi in njegova smrt

¹⁵ Tedaj so se Jožefovi bratje bali, ker je bil njihov oče mrtev, in so govorili: »Kaj, če bi nas Jožef sovražil in nam res povrnil vse hudo, kar smo mu storili!«

¹⁶ In dali so Jožefu sporočiti: »Tvoj oče je pred smrtjo tole naročil:

¹⁷ Tako recite Jožefu: ‚Oh, odpusti vendar hudodelstvo svojih bratov in njihov greh, da so ti hudo storili!‘ A zdaj odpusti, prosimo, hudodelstvo častilcev Boga tvojega očeta!« Jožef se je zjokal, ko so mu to sporočili.

¹⁸ Tedaj so šli njegovi bratje sami tja, se vrgli pred njegovo obličje in rekli: »Glej, tvoji hlapci smo!«

¹⁹ Jožef pa jim je rekel: »Ne bojte se! Ali sem mar jaz na božjem mestu?

²⁰ Vi ste sicer hudo namerjali zoper mene, Bog pa je to obrnil na dobro, da izvrši to, kar se danes vidi: da ohrani pri življenju mnogo ljudi.

²¹ Zdaj torej se nikar ne bojte! Jaz bom skrbel za vas in vaše otroke!« Tako jih je tolažil in izpodbujal k pogumu.

²² Jožef je prebival v Egiptu, on in družina njegovega očeta. Živel pa je Jožef sto deset let.

²³ In videl je Jožef Efraimove sinove do tretjega rodu; tudi sinovi Manasejevega sina Mahirja so se rodili Jožefu na kolena.

²⁴ Potem je rekel Jožef svojim bratom: »Jaz bom umrl. Bog pa vas bo gotovo obiskal in vas popeljal iz te dežele v deželo, ki jo je s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu.«

²⁵ In Jožef je zaprisegel Izraelove sinove z besedami: »Gotovo vas bo Bog obiskal; odnesite takrat moje kosti od tod!«

²⁶ Jožef je umrl star sto deset let. Ko so ga mazilili, so ga položili v krsto v Egiptu.