1 Mojzes 49 - Ekumenska izdaja

Jakobov preroški blagoslov

¹ Tedaj je poklical Jakob svoje sinove in rekel: »Zberite se, da vam naznanim vašo usodo v dnevih prihodnjih!

² Zberite se in poslušajte, sinovi Jakobovi; poslušajte Izraela, svojega očeta!

³ Ruben, moj prvorojenec si ti, moja moč in prvina moje moške sile, odličen v dostojanstvu in odličen v oblasti.

⁴ Vzkipel si kakor voda, ne boš imel prvenstva, ker stopil si na ležišče svojega očeta; takrat si ga oskrunil. V mojo posteljo si stopil!

⁵ Simeon in Levi sta brata, njuna meča sta orodje nasilja.

⁶ V njun posvet naj ne hodi moja duša, z njunim zborom naj se ne druži moje srce; kajti v svoji jezi sta ubila može, v svoji razuzdanosti ohromila vole.

⁷ Prekleta bodi njuna jeza, ker je bila silna, in njuna togota, ker je bila trda. Razdelil ju bom v Jakobu in ju razkropil v Izraelu.

⁸ Juda, tebe bodo hvalili tvoji bratje. Tvoja roka bo na tilniku tvojih sovražnikov, priklanjali se ti bodo sinovi tvojega očeta.

⁹ Mlad lev je Juda; od plena, moj sin, si se povzdignil! Sklonil se je, ulegel se kakor lev in kakor levinja, kdo ga bo zdražil?

¹⁰ Ne bo vzeto žezlo od Juda, ne vladarska palica izmed njegovih nog, dokler ne pride tisti, ki mu gre, in njemu bodo narodi pokorni.

¹¹ Za trto bo privezoval svojega osliča in za žlahtno trto mladiča svoje oslice; v vinu bo pral svojo obleko in v krvi grozdja svoje oblačilo.

¹² Iskré se mu oči od vina in zobje so beli od mleka.

¹³ Zabulon prebiva ob morski obali, in sicer ob ladijskem pristanišču, njegova stran se naslanja na Sidon.

¹⁴ Isahar je koščen osel, ki leži med ograjami.

¹⁵ Ker je videl, da je mir dober in dežela prijetna, je pripognil tilnik, da nosi tovore in postane tlačan.

¹⁶ Dan bo sodil svoje ljudstvo kakor eden izmed Izraelovih rodov;

¹⁷ Dan bo kot kača ob potu, gad ob stezi, ki piči konja v peto, da njegov jezdec vznak pade.

¹⁸ Na tvojo pomoč upam, o Gospod!

¹⁹ Gad, bojne čete pritiskajo nadenj, a on jih pritiska na pete.

²⁰ Aser ima hrane v izobilju, on daje kraljevske slaščice.

²¹ Neftali je spuščena košuta, zna govoriti v lepih besedah.

²² Jožef je mlado rodovitno drevo, mlado rodovitno drevo ob studencu; njegove veje se vzpenjajo čez zidovje.

²³ Pa dražijo ga in obstreljujejo in preganjajo lokostrelci.

²⁴ Toda trden ostane njegov lok in gibčni njegovi lakti in roke po moči Mogočnega Jakobovega, od tam, kjer je pastir, Skala Izraela,

²⁵ po Bogu tvojega očeta, ki naj ti pomaga, in po Vsemogočnem, ki naj te blagoslavlja z blagoslovi neba od zgoraj, z blagoslovi brezna od spodaj, z blagoslovi prsi in materinega telesa!

²⁶ Blagoslovi za tvojega očeta so presegli blagoslove vekovitih gora, lepoto vekovečnih hribov: naj bodo na Jožefovi glavi, na temenu kneza med njegovimi brati.

²⁷ Benjamin je zgrabljiv volk; zjutraj uživa rop in na večer deli plen.«

²⁸ Vsi ti so Izraelovi dvanajsteri rodovi; in to je, kar jim je govoril njihov oče. In blagoslovil jih je, vsakega je blagoslovil z njemu primernim blagoslovom.

Jakobova smrt in njegov pokop

²⁹ Potem jim je naročil: »Jaz se pridružujem svojemu ljudstvu; pokopljite me pri mojih očetih, v votlini, ki je na polju Hetejca Efrona;

³⁰ v votlini, ki je na polju Makpeli, nasproti Mambri, v kanaanski deželi, na zemljišču, ki ga je Abraham kupil od Hetejca Efrona za grobišče!

³¹ Tam so pokopali Abrahama in njegovo ženo Saro, tam so pokopali Izaka in njegovo ženo Rebeko in tam sem pokopal Lijo.«

³² To je polje z votlino, ki je bilo pridobljeno od Hetejcev.

³³ Ko je Jakob nehal dajati naročila svojim sinovom, je dejal svoje noge nazaj na posteljo. Potem je umrl in bil pridružen svojemu ljudstvu.