1 Mojzes 48 - Ekumenska izdaja

Jakob posinovi in blagoslovi Jožefova sinova

¹ Potem so sporočili Jožefu: »Glej, tvoj oče je bolan!« Tedaj je vzel s seboj svoja dva sinova, Manaseja in Efraima.

² In Jakobu so naznanili: »Glej, tvoj sin Jožef prihaja k tebi!« Izrael je tedaj zbral svoje moči in se usedel na postelji.

³ Potem je rekel Jakob Jožefu: »Vsemogočni Bog se mi je prikazal v Luzi v kanaanski deželi in me blagoslovil

⁴ ter mi rekel: ‚Glej, naredim te rodovitnega in razmnožim te in naredim iz tebe množico ljudstev: in dam to deželo tvojemu zarodu za teboj v večno posest.‘

⁵ Tvoja sinova, ki sta se ti rodila v egiptovski deželi, preden sem prišel k tebi v Egipt, naj bosta moja: Efraim in Manase naj bosta moja kakor Ruben in Simeon.

⁶ Toda tvoji otroci, rojeni za njima, naj bodo tvoji; po imenu svojih bratov naj se imenujejo pri svoji dediščini.

⁷ Ko sem prišel iz Padanarama, mi je umrla Rahela v kanaanski deželi na potu, ko je bilo še kos poti do Efrate; in pokopal sem jo tam ob potu v Efrato, to je Betlehem.«

⁸ Ko je Izrael videl Jožefova sinova, je vprašal: »Kdo sta ta dva?«

⁹ Jožef je očetu odgovoril: »To sta moja sinova, katera mi je tukaj Bog dal.« Dejal je: »Privedi ju, prosim, k meni, da ju blagoslovim!«

¹⁰ Oči Izraelove so namreč otemnele od starosti, da ni mogel prav videti. Ko ju je privedel blizu k njemu, ju je poljubil in objel.

¹¹ Potem je Izrael rekel Jožefu: »Nisem mislil, da bom videl tvoje obličje, in glej, Bog mi je dal videti tudi tvoje potomce.«

¹² Nato ju je Jožef odmaknil proč od njegovih kolen ter se priklonil pred njim do tal.

¹³ Potem je vzel Jožef oba, Efraima s svojo desnico na Izraelovo levico in Manaseja s svojo levico na Izraelovo desnico ter ju primaknil blizu k njemu.

¹⁴ Izrael je dvignil svojo desnico in jo položil na Efraimovo glavo, dasi je bil mlajši, in svojo levico na Manasejevo glavo, križem držeč svoji roki; kajti Manase je bil prvorojenec.

¹⁵ Potem je blagoslovil Jožefa z besedami: »Bog, pred čigar obličjem sta hodila moja očeta Abraham in Izak; Bog, ki mi je bil pastir, odkar živim do tega dne;

¹⁶ angel, ki me je rešil vsega hudega: naj blagoslovi ta mladeniča, naj se po njih imenuje moje ime in ime mojih očetov Abrahama in Izaka in naj se množita v velikem številu na zemlji!«

¹⁷ Ko je Jožef videl, da njegov oče polaga desnico na Efraimovo glavo, mu ni bilo všeč; zato je prijel očetovo roko, da bi jo preložil z Efraimove glave na Manasejevo glavo.

¹⁸ In Jožef je rekel očetu: »Ne tako, oče! Kajti ta je prvorojenec; položi desnico na njegovo glavo!«

¹⁹ Njegov oče pa ni hotel in je rekel: »Vem, moj sin, vem. Tudi iz njega bo nastalo ljudstvo in tudi on bo mogočen; toda njegov mlajši brat bo mogočnejši od njega in iz njegovega zaroda bo nastala množica narodov.«

²⁰ Blagoslovil ju je torej ta dan in rekel: »S teboj bo Izrael blagoslavljal, govoreč: ‚Stôri te Bog kakor Efraima in kakor Manaseja!‘« Tako je postavil Efraima pred Manaseja.

²¹ Potem je rekel Izrael Jožefu: »Glej, jaz bom umrl; a Bog bo z vami in vas bo pripeljal nazaj v deželo vaših očetov.

²² Tebi dam kos zemlje več nego tvojim bratom. Vzel sem ga iz rok Amorejcev s svojim mečem in lokom.«