1 Mojzes 41 - Ekumenska izdaja

Faraonove sanje

¹ Po dveh letih je imel faraon sanje. In glej, stal je ob Nilu.

² In glej, iz Nila je stopalo sedem lepih in debelih krav in so se pasle v ločju.

³ In glej, za njimi je stopalo iz Nila sedem drugih, grdih in suhih krav in postavile so se poleg onih krav na bregu Nila.

⁴ In grde in suhe krave so požrle onih sedem lepih in debelih krav. Nato se je faraon prebudil.

⁵ Ko je zopet zaspal, se mu je sanjalo drugič. In glej, rastlo je na enem steblu sedem debelih in lepih klasov.

⁶ In glej, za njimi je poganjalo sedem drobnih in od vzhodnega vetra osmojenih klasov.

⁷ In drobni klasi so pogoltnili sedem debelih in polnih klasov. Nato se je faraon prebudil in glej, bile so sanje.

⁸ Zjutraj je bil njegov duh vznemirjen. Zato je dal poklicati vse egiptovske pismouke in modrijane. Faraon jim je povedal sanje, a ni bilo nikogar, ki bi jih razložil faraonu.

⁹ Tedaj je govoril véliki točaj faraonu: »Spominjam se danes svojih grehov.

¹⁰ Faraon se je razsrdil na svoja služabnika in ju dal zapreti v hiši načelnika telesne straže, mene in vélikega peka.

¹¹ Imela pa sva isto noč sanje, jaz in on; vsak je imel sanje, ki so imele zanj poseben pomen.

¹² Bil pa je tam z nama hebrejski mladenič, suženj načelnika telesne straže. Njemu sva povedala sanje in nama jih je razložil. Vsakega sanje je razložil.

¹³ In kakor nama je razložil, tako se je zgodilo: jaz sem bil postavljen zopet v svojo službo, oni pa je bil obešen.«

¹⁴ Faraon je dal Jožefa poklicati. Hitro so ga privedli iz ječe. Dal se je ostriči, se preoblekel in prišel k faraonu.

¹⁵ Faraon je rekel Jožefu: »Imel sem sanje in ni ga, ki bi jih razložil. Slišal sem pa o tebi, češ: ko slišiš sanje, jih že razložiš.«

¹⁶ Jožef je faraonu odgovoril: »Ne jaz, Bog bo odgovoril faraonu, kar mu je v blagor.«

¹⁷ Potem je faraon povedal Jožefu: »V sanjah, glej, sem stal na bregu Nila.

¹⁸ In glej, iz Nila je stopalo sedem debelih in lepih krav in pasle so se v ločju.

¹⁹ In glej, za njimi je stopalo sedem drugih, suhih, zelo grdih in mršavih krav; nisem videl tako ostudnih kakor te v vsej egiptovski deželi.

²⁰ In mršave in grde krave so požrle sedem prejšnjih debelih krav.

²¹ Tako so jim prišle v trebuh, a se ni poznalo, da so jim v trebuh prišle; bile so grde kakor poprej. Nato sem se prebudil.

²² Videl sem spet v sanjah in glej, na enem steblu je rastlo sedem polnih in lepih klasov.

²³ In glej, za njimi je poganjalo sedem suhih, drobnih, od vzhodnega vetra osmojenih klasov.

²⁴ In drobni klasi so pogoltnili sedem lepih klasov. To sem povedal pismoukom, a ni bilo nikogar, ki bi mi jih razložil.«

²⁵ Tedaj je Jožef rekel faraonu: »Sanje faraonove pomenijo eno in isto. Bog je naznanil faraonu, kar hoče storiti.

²⁶ Sedem lepih krav je sedem let in sedem lepih klasov je sedem let; sanje pomenijo eno in isto.

²⁷ Sedem mršavih in grdih krav pa, ki so stopale za njimi, je sedem let; in sedem praznih in od vzhodnega vetra osmojenih klasov je sedem let lakote.

²⁸ To je, kar sem rekel faraonu: Bog je pokazal faraonu, kar hoče storiti.

²⁹ Glej, sedem let bo prišlo: velika obilnost bo po vsej egiptovski deželi.

³⁰ Za njimi pa nastopi sedem let lakote in pozabljena bo vsa obilnost v egiptovski deželi in lakota použije deželo.

³¹ In ne bo se več opazila obilnost v deželi zaradi te lakote, ki bo potem prišla; kajti silno huda bo.

³² Da so se sanje faraonu dvakrat ponovile, pomeni, da je to pri Bogu trdno sklenjeno in Bog to prav kmalu izvrši.

³³ Zdaj torej naj faraon poskrbi za razumnega in modrega moža in naj ga postavi nad egiptovsko deželo.

³⁴ Faraon naj dalje nemudoma postavi nadzornike po deželi in naj jemlje petino od egiptovske dežele v sedmih letih obilnosti.

³⁵ In naj zberejo ves živež teh dobrih let, ki pridejo, in naj spravijo žito pod faraonovo oblastjo kot živež po mestih in ga shranijo.

³⁶ Ta živež naj bo v zalogo deželi za sedem let lakote, ki bodo v egiptovski deželi. Tako ne bo uničena dežela po lakoti.«

Jožef povišan

³⁷ Ta beseda je ugajala faraonu in vsem njegovim služabnikom.

³⁸ In faraon je rekel služabnikom: »Mar bomo našli moža, kakor je ta, ki je duh božji v njem?«

³⁹ In Jožefu je rekel faraon: »Ko ti je Bog vse razodel, ni nikogar, ki bi bil tako razumen in moder kakor ti.

⁴⁰ Ti bodi nad mojo hišo in po tvojem povelju naj se ravna vse moje ljudstvo; samo za prestol bom večji od tebe.«

⁴¹ In še je rekel faraon Jožefu: »Glej, postavim te nad vso egiptovsko deželo.«

⁴² In faraon je snel pečatni prstan z roke in ga dal Jožefu na roko, ga oblekel v oblačilo iz tankega platna in mu obesil zlato verižico okoli vratu.

⁴³ Dal ga je peljati na svojem drugem vozu in pred njim so klicali: »Priklonite se!« Tako ga je postavil nad vso egiptovsko deželo.

⁴⁴ In faraon je rekel Jožefu: »Jaz sem faraon, a brez tebe naj nihče ne dvigne roke ali noge po vsej egiptovski deželi.«

⁴⁵ Faraon je dal Jožefu ime Safanet-Fanea in mu dal za ženo Aseneto, hčer Putifarja, duhovnika v Heliopolu. Potem je Jožef obhodil egiptovsko deželo.

⁴⁶ Jožef je imel trideset let, ko je stopil pred egiptovskega kralja faraona. In Jožef je odšel izpred faraonovega obličja in prehodil vso egiptovsko deželo.

⁴⁷ Zemlja pa je v sedmih letih obilnosti rodila v obilju.

⁴⁸ In zbral je ves živež sedmih let, ki so nastopila v egiptovski deželi, ter naložil živež po mestih; živež s polja okrog vsakega mesta je naložil v njem.

⁴⁹ Jožef je zbral žita kakor peska ob morju, silno mnogo, tako da je nehal meriti, ker se ni dalo več meriti.

⁵⁰ Preden je prišlo leto lakote, sta se Jožefu rodila dva sina, ki mu ju je rodila Aseneta, hči Putifarja, duhovnika v Heliopolu.

⁵¹ Jožef je dal prvorojencu ime Manase, češ: »Bog mi je dal pozabiti vse moje trpljenje in vso hišo mojega očeta.«

⁵² Drugemu pa je dal ime Efraim, češ: »Bog me je storil rodovitnega v deželi moje nesreče.«

⁵³ Preteklo je sedem let obilnosti, ki je bila v egiptovski deželi.

⁵⁴ In začelo je prihajati sedem let lakote, kakor je Jožef napovedal. Tedaj je nastala lakota po vseh deželah, po vsej egiptovski deželi pa je bilo kruha.

⁵⁵ Ko je tudi vsa egiptovska dežela trpela lakoto, je vpilo ljudstvo k faraonu za kruh. Faraon pa je rekel vsem Egipčanom: »Pojdite k Jožefu; kar vam poreče, storite!«

⁵⁶ Ko je torej lakota nastopila po vsej zemlji, je Jožef odprl vse žitnice in prodajal žito Egipčanom. Lakota pa je bila v egiptovski deželi vedno hujša.

⁵⁷ In ves svet je hodil v Egipt k Jožefu kupovat žita; kajti lakota je bila po vsej zemlji huda.