1 Mojzes 39 - Ekumenska izdaja

Egipčan Putifar kupi Jožefa

¹ Jožefa so pripeljali v Egipt in Egipčan Putifar, faraonov dvornik in načelnik telesne straže, ga je kupil od Izmaelcev, ki so ga bili tja pripeljali.

² Gospod pa je bil z Jožefom; zato mu je šlo vse po sreči. Bival je v hiši egiptovskega gospodarja.

³ Njegov gospodar je videl, da je Gospod z njim in da je Gospod po njegovi roki dajal uspeh vsem njegovim delom.

⁴ Zato je našel Jožef milost v njegovih očeh, tako da mu je smel streči. Postavil ga je tudi nad svojo hišo in dal v njegove roke vse, kar je imel.

⁵ In odkar ga je postavil nad svojo hišo in nad vse, kar je imel, je Gospod blagoslavljal Egipčanovo hišo zaradi Jožefa; Gospodov blagoslov je bil pri vsem, kar je imel, doma in na polju.

⁶ Zato je prepustil vse, kar je imel, Jožefovim rokam in se ob njem ni menil za nič drugega kakor za hrano, ki jo je užival. Jožef pa je bil lepe postave in zalega obraza.

⁷ Po teh dogodkih je obrnila oči v Jožefa žena njegovega gospodarja in rekla: »Pridi k meni!«

⁸ Uprl se je in rekel gospodarjevi ženi: »Glej, moj gospodar se ob meni ne meni za nič v hiši, in vse, kar ima, je dal v moje roke.

⁹ Sam ni večji od mene v tej hiši in mi ni ničesar izvzel razen tebe, ker si njegova žena. Kako naj torej storim to veliko hudobijo in se pregrešim zoper Boga?«

¹⁰ In dasi je nagovarjala Jožefa dan na dan, je vendar ni poslušal, da bi šel k njej in bil pri njej.

¹¹ Ko je prišel nekega takega dne v hišo, da bi opravil svoje delo, in ni bilo nikogar izmed domačih notri,

¹² ga je prijela za obleko in rekla: »Pridi k meni!« Tedaj je pustil svojo obleko v njeni roki in zbežal ter odšel.

¹³ Ko je videla, da je pustil obleko v njeni roki in zbežal,

¹⁴ je sklicala ljudi svoje hiše in jim rekla: »Glejte, pripeljal nam je Hebrejca, da bi se šalil z nami. Prišel je k meni, da bi bil pri meni; pa sem zavpila z močnim glasom.

¹⁵ Ko pa je slišal, da sem povzdignila svoj glas in zavpila, je pustil svojo obleko poleg mene in zbežal ter odšel.«

¹⁶ In pustila je njegovo obleko poleg sebe, dokler ni prišel gospodar domov.

¹⁷ Tedaj mu je govorila z istimi besedami: »Prišel je k meni hebrejski suženj, ki si nam ga pripeljal, da bi se šalil z menoj.

¹⁸ Ko sem povzdignila svoj glas in zavpila, je pustil svojo obleko poleg mene in zbežal.«

¹⁹ Ko je slišal gospodar ženine besede, ki mu jih je govorila: »Tako mi je storil tvoj suženj,« se je silno razsrdil.

²⁰ In Jožefov gospodar ga je dal prijeti in vreči v ječo, v kraj, kjer so bili zaprti kraljevi jetniki. Tam je bil torej v ječi.

Jožef v ječi

²¹ Gospod je bil z Jožefom; pridobil mu je srca, tako da je našel milost tudi v očeh načelnika ječe.

²² In načelnik ječe je izročil Jožefu vse jetnike, ki so bili v ječi; vse, kar se je tam vršilo, se je vršilo po njegovi naredbi.

²³ Načelnik ječe se ni menil za nič od tega, kar mu je bilo izročeno, ker je bil Gospod z njim in ker je Gospod dajal uspeh vsem njegovim delom.