1 Mojzes 32 - Ekumenska izdaja

¹ Laban je zjutraj zgodaj vstal, poljubil sinove in hčeri ter jih blagoslovil. Potem je Laban odšel in se vrnil v svoj kraj.

² Tudi Jakob je šel svojo pot. Tedaj so mu prišli naproti angeli božji.

³ Ko jih je Jakob zagledal, je rekel: »To je tabor božji.« Zato je dal temu kraju ime Mahanaim.

Jakob se pripravlja na srečanje z Ezavom

⁴ Jakob pa je poslal sle pred seboj k bratu Ezavu v deželo Seir, v edomsko pokrajino.

⁵ Ukazal jim je: »Tako recite mojemu gospodu Ezavu: To ti sporoča tvoj služabnik Jakob: Pri Labanu sem tujčeval in se do zdaj mudil.

⁶ Dobil sem volov in oslov, drobnice, hlapcev in dekel. Tako sporočam svojemu gospodu, da bi našel milost v tvojih očeh.«

⁷ Sli so se vrnili k Jakobu s poročilom: »Prišli smo k tvojemu bratu Ezavu; prihaja ti naproti in štiristo mož z njim.«

⁸ Jakob se je silno zbal in bilo ga je strah. Razdelil je torej ljudi, ki so bili pri njem, in drobnico, goved in kamele v dve krdeli.

⁹ Dejal je namreč: »Če pride Ezav k enemu krdelu in ga pobije, se bo drugo krdelo rešilo.«

¹⁰ In Jakob je molil: »Bog mojega očeta Abrahama, Bog mojega očeta Izaka, o Gospod, ki si mi rekel: ‚Vrni se v svojo deželo in v kraj svoje rodovine in skrbel bom, da ti bo dobro!‘

¹¹ Nisem vreden vseh tvojih milosti in vse tvoje zvestobe, ki si jo izkazal svojemu hlapcu. Kajti s svojo palico sem prekoračil ta Jordan in zdaj imam dve krdeli.

¹² Reši me, prosim, iz roke mojega brata, iz roke Ezavove! Zakaj bojim se ga, da pride in nas pobije, mater z otroki vred.

¹³ Ti pa si obljubil: ‚Skrbel bom, da ti bo dobro in naredil bom tvoj zarod kakor pesek ob morju, ki ga zaradi množine ni mogoče sešteti.‘«

¹⁴ Tam je prenočil tisto noč. Potem je izločil od svojega imetja darilo za brata Ezava:

¹⁵ dvesto koz in dvajset kozlov, dvesto ovac in dvajset ovnov,

¹⁶ trideset dojnih kamel z mladiči, štirideset telic in deset juncev, dvajset oslic in deset osličev.

¹⁷ Izročil jih je hlapcem, čredo za čredo posebej, ter rekel hlapcem: »Pojdite pred menoj in pustite presledek med čredo in čredo!«

¹⁸ In je zapovedal prvemu tole: »Ko te sreča moj brat Ezav in te vpraša: ‚Čigav si in kam greš in čigavo je to pred teboj?‘

¹⁹ reci: ‚Tvojega hlapca Jakoba; darilo je, poslano mojemu gospodu Ezavu, in glej, tudi sam pride za nami.‘«

²⁰ Prav tako je tudi drugemu in tretjemu in vsem, ki so šli za čredami, naročil: »Kakor sem rekel, tako recite Ezavu, kadar ga srečate!

²¹ In še povejte: ‚Glej, tudi tvoj hlapec Jakob pride za nami.‘« Mislil je namreč: »Z darom, ki gre pred menoj, ga pomirim; šele potem hočem videti njegovo obličje: morda me potem prijazno sprejme.«

²² Tako je šlo darilo pred njim, sam pa je prenočil tisto noč v taboru.

Jakobov boj z Bogom

²³ Vendar je vstal še tisto noč, vzel svoji dve ženi, dve dekli in enajst sinov ter prebredel Jabok.

²⁴ Vzel jih je in jih spravil čez reko; spravil je čez tudi vse, kar je imel.

²⁵ In Jakob je zaostal sam. Tedaj se je bojeval mož z njim, dokler ni zasvitala jutranja zarja.

²⁶ Ko je videl, da ga ne more premagati, ga je udaril na kolkov sklep, tako da se je Jakobu izvinil kolkov sklep, ko se je bojeval z njim.

²⁷ Nato je rekel: »Spusti me; kajti jutranja zarja že vzhaja!« Pa je odgovoril: »Ne spustim te, ako me ne blagosloviš.«

²⁸ Potem ga je vprašal: »Kako se imenuješ?« In je odgovoril: »Jakob.«

²⁹ Nato je rekel: »Ne imenuj se več Jakob, ampak Izrael; kajti bojeval si se z Bogom in z ljudmi in si zmagal.«

³⁰ Tedaj je Jakob rekel: »Povej, prosim, svoje ime!« Odgovoril je: »Čemu vprašaš po mojem imenu?« Potem ga je ondi blagoslovil.

³¹ Jakob pa je imenoval ta kraj Fanuel: »Saj sem videl Boga od obličja do obličja in je bilo vendar rešeno moje življenje.«

³² Sonce mu je vzhajalo, ko je šel preko Fanuela dalje, a šepal je zaradi svojega kolka.

³³ Zato ne jedo Izraelovi sinovi do današnjega dne kite, ki je na kolkovem sklepu, ker je udaril na kito Jakobovega kolčnega sklepa.