1 Mojzes 30 - Ekumenska izdaja

¹ Tedaj je videla Rahela, da ne rodi Jakobu otrok. In Rahela je sestro zavidala; zato je rekla Jakobu: »Daj mi otrók, sicer umrem!«

² Jakob pa se je razjezil nad Rahelo in rekel: »Mar sem jaz namesto Boga, ki ti je odrekel sad telesa?«

³ Pa je odgovorila: »Glej, tu je moja dekla Bala; pojdi k njej, da porodi na mojih kolenih in dobim po njej otroke!«

⁴ In dala mu je svojo deklo Balo za ženo in Jakob je šel k njej.

⁵ Bala je spočela in rodila Jakobu sina.

⁶ Rahela pa je rekla: »Prisodil mi je Bog pravico in tudi moj glas uslišal in mi dal sina.« Zato mu je dala ime Dan.

⁷ Rahelina dekla Bala je zopet spočela in rodila Jakobu drugega sina.

⁸ Rahela je rekla: »Božje boje sem bojevala s svojo sestro in sem tudi zmagala.« Zato mu je dala ime Neftali.

⁹ Ko pa je Lija videla, da je nehala roditi, je vzela svojo deklo Zelfo in jo dala Jakobu za ženo.

¹⁰ In Lijina dekla je rodila Jakobu sina.

¹¹ Lija je rekla: »Srečno!« Zato mu je dala ime Gad.

¹² Lijina dekla Zelfa je rodila Jakobu še drugega sina.

¹³ In Lija je rekla: »Blagor meni! Kajti blagrovale me bodo žene.« Zato mu je dala ime Aser.

¹⁴ Ko je šel Ruben ob času pšenične žetve na polje, je našel nadliščke in jih prinesel svoji materi Liji. Tedaj je rekla Rahela Liji: »Daj mi, prosim, nekaj nadliščkov svojega sina!«

¹⁵ Odgovorila ji je: »Ali je premalo, da si mi vzela moža, da mi hočeš vzeti tudi nadliščke mojega sina?« Rahela pa je rekla: »Zato pa naj bo nocoj pri tebi za nadliščke tvojega sina!«

¹⁶ Ko je zvečer prišel Jakob s polja, mu je prišla Lija naproti in rekla: »K meni pojdeš! Kajti polno plačo sem plačala zate z nadliščki svojega sina.« Tako je bil tisto noč pri njej.

¹⁷ Bog pa je uslišal Lijo; spočela je in rodila Jakobu petega sina.

¹⁸ In Lija je rekla: »Dal mi je Bog plačilo, ker sem dala svojo deklo možu.« Zato mu je dala ime Isahar.

¹⁹ Lija pa je zopet spočela in rodila Jakobu šestega sina.

²⁰ In Lija je rekla: »Bog me je obdaroval z lepim darilom; zdaj bo moj mož pri meni bival, ker sem mu rodila šest sinov.« Zato mu je dala ime Zabulon.

²¹ Potem je še rodila hčer ter ji dala ime Dina.

²² Potem se je Bog spomnil Rahele: Bog jo je uslišal in storil rodovitno.

²³ Spočela je in rodila sina ter rekla: »Odvzel je Bog mojo sramoto.«

²⁴ Dala pa mu je ime Jožef in rekla: »Dodaj mi, Gospod, še drugega sina!«

Kako je Jakob obogatel

²⁵ Potem ko je Rahela rodila Jožefa, je rekel Jakob Labanu: »Odpusti me, da odidem v svoj kraj in v svojo deželo!

²⁶ Daj mi moji ženi, za kateri sem ti služil, in moje otroke, da odidem! Saj poznaš mojo službo, ki sem ti jo opravljal.«

²⁷ Laban mu je odgovoril: »O da bi našel milost v tvojih očeh! Spoznal sem, da me je Gospod blagoslovil zaradi tebe.«

²⁸ In je pristavil: »Določi mi svoje plačilo in dam ti ga!«

²⁹ Odgovoril mu je: »Sam veš, kako sem ti služil in kaka je postala tvoja živina pri meni.

³⁰ Kajti malo je bilo, kar si imel pred menoj, pa se je silno pomnožilo. Gospod te je blagoslavljal pri vsakem mojem koraku. A zdaj, kdaj naj skrbim tudi jaz za svojo hišo?«

³¹ Odvrnil je: »Kaj naj ti dam?« Jakob je odgovoril: »Prav nič mi ne boš dal. Če mi tole dovoliš, bom zopet pasel in čuval tvojo drobnico.

³² Naj grem danes skoz vso tvojo drobnico, da izločim od nje vsako pisano in marogasto žival. Vsaka temna žival med ovcami ter marogasta in pisana med kozami naj bo moje plačilo.

³³ In tako naj se izkaže moja pravičnost v prihodnosti. Kadar prideš, da vidiš moje plačilo, naj bo vse, kar ni pisano in marogasto med kozami in temno med ovcami, kot tatvina pri meni!«

³⁴ Laban je odgovoril: »Prav, naj bo po tvoji besedi!«

³⁵ In je izločil tisti dan progaste in marogaste kozle in vse pisane in marogaste koze, vse, na čemer je bilo kaj belega, in vse, kar je bilo temnega med ovcami, ter izročil svojim sinovom.

³⁶ In določil je tri dni hoda med seboj in Jakobom. Jakob je namreč pasel ostalo Labanovo drobnico.

³⁷ Jakob pa si je vzel zelenih storaksovih, mandeljnovih in javorovih šib in jih olupil, da so imele bele proge s tem, da je odkril belino, ki je bila na šibah.

³⁸ Potem je polagal pred drobnico šibe, ki jih je olupil, v žlebove, korita, kamor je prihajala drobnica pit. Mrkala se je namreč, ko je prihajala pit.

³⁹ Tako se je ubrejila drobnica pred šibami in drobnica je povrgla progaste, pisane in marogaste mladiče.

⁴⁰ Jagnjeta je potem Jakob izločeval. Na ta način je skrbel, da je imela drobnica v Labanovi čredi progaste in temne mladiče. Tako si je zase napravljal črede posebej, ki jih ni deval k Labanovi drobnici.

⁴¹ Kadar koli se je mrkala krepka drobnica, je položil Jakob šibe drobnici pred oči v žlebove, da bi se ubrejila pred šibami.

⁴² Pri slabotni drobnici pa jih ni polagal. Tako so bile slabotne Labanove, krepke pa Jakobove.

⁴³ In mož je silno obogatel: imel je mnogo drobnice, dekle, hlapce, kamele in osle.