1 Mojzes 3 - Ekumenska izdaja

Prvi človekov greh in prva blagovest

¹ Kača je bila bolj prekanjena kot vse živali polja, ki jih je Gospod Bog naredil. Rekla je ženi: »Ali je res Bog rekel, da ne jejta od vseh dreves v vrtu?«

² Žena je odgovorila kači: »Od sadu dreves v vrtu jeva.

³ Le o sadu drevesa, ki je v sredi vrta, je Bog rekel: ‚Od tega ne jejta, tudi ne dotikajta se ga, da ne umrjeta!‘«

⁴ Kača pa je ženi dejala: »Nikakor ne bosta umrla.

⁵ Ampak Bog ve: brž ko bosta od njega jedla, se vama bodo oči odprle in bosta kakor Bog, ker bosta spoznala dobro in hudo.«

⁶ Tedaj je žena videla, da je drevo dobro za jed, očem prijetno za pogled in da je to drevo želeti, ker daje spoznanje. Vzela je torej od njegovega sadu in jedla ter dala tudi svojemu možu, ki je bil z njo, in je jedel.

⁷ In odprle so se obema oči in sta spoznala, da sta naga; zato sta si sešila smokvine liste in si naredila krila.

⁸ Ko pa sta slišala glas Gospoda Boga, ki je hodil po vrtu ob dnevnem vetriču, sta se skrila človek in njegova žena pred obličjem Gospoda Boga sredi med drevjem na vrtu.

⁹ Gospod Bog pa je poklical človeka in mu rekel: »Kje si?«

¹⁰ Odgovoril je: »Tvoj glas sem slišal v vrtu; zbal sem se, ker sem nag, in sem se skril.«

¹¹ Pa je rekel: »Kdo ti je povedal, da si nag? Ali si mar jedel od drevesa, od katerega sem ti prepovedal jesti?«

¹² Človek je odgovoril: »Žena, ki si mi jo dal za družico, ta mi je dala od drevesa in sem jedel.«

¹³ Tedaj je Gospod Bog rekel ženi: »Zakaj si to storila?« Žena je odgovorila: »Kača me je zapeljala in sem jedla.«

¹⁴ Tedaj je rekel Gospod Bog kači: »Ker si to storila, bodi prekleta med vso živadjo in med vsemi živalmi polja! Po svojem trebuhu se boš plazila in prst jedla vse dni svojega življenja.

¹⁵ Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo in med tvojim zarodom in njenim zarodom; ta ti bo glavo strl, ti ga boš pa ranila na peti.«

¹⁶ Ženi pa je rekel: »Prav mnogo težav ti bom dal pri tvoji nosečnosti; v bolečinah boš rodila otroke. Po svojem možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj.«

¹⁷ In človeku je rekel: »Ker si poslušal glas svoje žene in jedel od drevesa, o katerem sem ti tole zapovedal: ‚Ne jej od njega!‘ – bodi prekleta zemlja zaradi tebe! V trudu se boš živil od nje vse dni svojega življenja.

¹⁸ Trnje in osat ti bo rodila, in vendar boš moral poljsko zelišče jesti.

¹⁹ V potu svojega obraza boš užival kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, ker si vzet iz nje; zakaj prah si in v prah se povrneš.«

²⁰ Človek je imenoval svojo ženo Evo, ker je postala mati vseh živih.

²¹ In Gospod Bog je naredil človeku in njegovi ženi suknji iz kož in ju je oblekel.

²² Potem je rekel Gospod Bog: »Glej, človek je postal kakor eden izmed nas, ker pozna dobro in hudo. Da zdaj le ne stegne svoje roke ter ne vzame tudi od drevesa življenja, da bi jedel in živel vekomaj!«

²³ Zato ga je odpravil Gospod Bog iz edenskega vrta, da bi obdeloval zemljo, iz katere je bil vzet.

²⁴ Ko je torej izgnal človeka, je postavil vzhodno od edenskega vrta kerube in plamen bliskajočega se meča, da bi stražili pot k drevesu življenja.