1 Mojzes 28 - Ekumenska izdaja

¹ Izak je tedaj poklical Jakoba, ga blagoslovil in mu naročil: »Ne jemlji žene izmed hčerá Kanaancev!

² Vstani, pojdi v Padanaram, v hišo Batuela, očeta tvoje matere, in vzemi si od ondod ženo izmed hčerá materinega brata Labana.

³ Bog vsemogočni te blagoslovi in te razplodi in te razmnôži, da bo od tebe množica ljudstev!

⁴ In dá naj ti Abrahamov blagoslov, tebi in tvojemu zarodu s teboj, da posedeš deželo svojega tujčevanja, ki jo je Bog dal Abrahamu!«

⁵ Tako je Izak odposlal Jakoba. In šel je v Padanaram k Labanu, sinu Aramejca Batuela, bratu Rebeke, matere Jakoba in Ezava.

⁶ Ezav pa je zvedel, da je Izak Jakoba blagoslovil in ga poslal v Padanaram, da si od ondod vzame ženo, in da mu je pri blagoslovu naročil: »Ne jemlji žene izmed hčerá Kanaancev«

⁷ in da je Jakob poslušal očeta in mater in odšel v Padanaram.

⁸ Ezav je torej videl, da njegov oče Izak ne vidi rad hčerá Kanaancev.

⁹ Zato je Ezav šel k Izmaelu in si k svojim ženam vzel za ženo še Maheleto, hčer Abrahamovega sina Izmaela, sestro Nabajotovo.

Jakobove sanje v Betelu

¹⁰ Jakob je odšel iz Bersabe in potoval v Haran.

¹¹ Dospel je na neki kraj in je tam prenočil, ker je sonce bilo zašlo. Vzel je enega izmed kamnov tega kraja, si ga dejal za podglavje, legel in zaspal na tistem kraju.

¹² Tedaj se mu je sanjalo: glej, lestvica je bila postavljena na zemljo in njen vrh je segal do neba in angeli božji so hodili po njej gor in dol.

¹³ In glej, Gospod je stal na njej in rekel: »Jaz sem Gospod, Bog tvojega očeta Abrahama in Bog Izakov; deželo, v kateri spiš, dam tebi in tvojemu zarodu.

¹⁴ Tvoj zarod bo kakor prah zemlje; razširil se boš proti zahodu in vzhodu, severu in jugu; in blagoslovljeni bodo v tebi in v tvojem zarodu vsi rodovi na zemlji.

¹⁵ In glej, jaz bom s teboj in te bom varoval, kamor koli pojdeš, in te pripeljem nazaj v to deželo; kajti ne bom te zapustil, dokler ne storim, kar sem ti obljubil.«

¹⁶ In Jakob se je zbudil iz spanja in rekel: »Resnično, Gospod je na tem kraju in jaz nisem vedel.«

¹⁷ Poln strahu je dejal: »Kako častitljiv je ta kraj! To ni nič drugega ko hiša božja in to so vrata nebeška!«

¹⁸ Jakob pa je zjutraj zgodaj vstal ter vzel kamen, ki si ga je bil dejal za podglavje, ga postavil za spomenik in izlil nanj olja.

¹⁹ Imenoval je ta kraj Betel, prej pa se je mesto imenovalo Luza.

²⁰ In Jakob je storil obljubo: »Ako bo Bog z menoj in me obvaruje na tej poti, po kateri hodim, in mi dá kruha, da bom jedel, in obleke, da se bom oblačil,

²¹ in se srečno vrnem v očetovo hišo, bo Gospod – moj Bog,

²² in ta kamen, ki sem ga postavil za spomenik, bo hiša božja in od vsega, kar mi boš dal, ti bom daroval desetino.«