1 Mojzes 27 - Ekumenska izdaja

Izakov blagoslov in Jakobova zvijača

¹ Ko se je Izak postaral in so mu oči otemnele, da ni mogel videti, je poklical starejšega sina Ezava in mu rekel: »Moj sin!« Odgovoril mu je: »Tukaj sem.«

² Nato je dejal: »Glej, postaral sem se in ne vem dneva svoje smrti.

³ Vzemi zdaj, prosim, svojo pripravo, tul in lok, in pojdi v pustinjo ter mi ulovi divjačino!

⁴ Napravi mi slastno jed, kakor jo imam rad, in mi jo prinesi, da bom jedel in da te blagoslovi moja duša, preden umrem!«

⁵ Rebeka pa je slišala, ko je govoril Izak sinu Ezavu. Ezav je tedaj odšel v pustinjo lovit divjačino, da bi jo prinesel.

⁶ Rebeka je rekla sinu Jakobu: »Glej, slišala sem, kako je tvoj oče govoril tvojemu bratu Ezavu:

⁷ ‚Prinesi mi divjačino in napravi mi slastno jed, da bom jedel in da te blagoslovim pred Gospodom, preden umrem.‘

⁸ Zdaj tedaj, moj sin, poslušaj moj glas, kakor ti velim!

⁹ Pojdi k drobnici in prinesi mi od tam dva lepa kozliča! Iz njiju hočem napraviti slastno jed za tvojega očeta, kakor jo ima rad.

¹⁰ Poneseš jo očetu, da bo jedel in da te blagoslovi pred svojo smrtjo.«

¹¹ Jakob pa je odgovoril materi Rebeki: »Glej, moj brat Ezav je kosmat človek, jaz pa sem gladek.

¹² Morda me oče potiplje. In zdelo se mu bo, da ga hočem zasmehovati, in si nakopljem prekletstvo, ne pa blagoslova.«

¹³ Mati pa mu je rekla: »Name naj pride to tvoje prekletstvo, moj sin! Le poslušaj moj glas, pojdi in mi prinesi!«

¹⁴ Šel je, vzel in prinesel materi. Mati pa je napravila slastno jed, kakor jo je imel rad njegov oče.

¹⁵ Nato je vzela Rebeka najboljša oblačila starejšega sina Ezava, ki jih je imela doma pri sebi, in jih oblekla mlajšemu sinu Jakobu.

¹⁶ Kožice kozličev pa mu je ovila okoli rok in okoli gladkega vratu.

¹⁷ Dala je slastno jed in kruh, ki ga je pripravila, v roko sinu Jakobu.

¹⁸ Šel je k očetu in rekel: »Moj oče!« Odgovoril je: »Tukaj sem. Kdo si ti, moj sin?«

¹⁹ Jakob pa je odvrnil očetu: »Jaz sem tvoj prvorojenec Ezav. Storil sem, kakor si mi ukazal. Vstani, prosim, sédi in jej od moje divjačine, da me blagoslovi tvoja duša!«

²⁰ Izak pa je rekel sinu: »Kako si jo tako hitro našel, moj sin?« Odgovoril je: »Ker jo je Gospod, tvoj Bog, pripeljal predme.«

²¹ Izak je nato rekel Jakobu: »Stopi bliže, da te potipljem, sin, ali si ti moj sin Ezav ali ne!«

²² Jakob je stopil k očetu Izaku. Potipal ga je in rekel: »Glas, glas je Jakobov, a roki, roki sta Ezavovi.«

²³ In ni ga spoznal; kajti njegovi roki sta bili kosmati kakor roki brata Ezava. In ga je blagoslovil.

²⁴ Vprašal pa je še: »Ali si ti res moj sin Ezav?« Odgovoril je: »Sem.«

²⁵ Nato je rekel: »Prinesi mi, da bom jedel od divjačine svojega sina in te blagoslovi moja duša!« Prinesel mu je in je jedel. Nato mu je prinesel vina in je pil.

²⁶ In oče Izak mu je rekel: »Stopi bliže in me poljubi, moj sin!«

²⁷ Pristopil je in ga poljubil. Ko je tedaj zaduhal vonj njegovih oblačil, ga je blagoslovil z besedami: »Da, vonj mojega sina je kakor vonj polja, ki ga je Gospod blagoslovil.

²⁸ Bog ti daj rose neba in rodovitnosti zemlje, obilico žita in vina!

²⁹ Služijo naj ti ljudstva in klanjajo naj se ti narodi, bodi gospod svojih bratov in klanjajo naj se ti sinovi tvoje matere; kdor te preklinja, bodi preklet, in kdor te blagoslavlja, blagoslovljen!«

³⁰ Ko je Izak nehal Jakoba blagoslavljati in je Jakob komaj odšel izpred obličja očeta Izaka, je prišel njegov brat Ezav z lova.

³¹ Napravil je tudi on slastno jed in jo prinesel očetu. Rekel je očetu: »Vstani, moj oče, in jej od divjačine svojega sina, da me blagoslovi tvoja duša!«

³² Oče Izak pa mu je dejal: »Kdo si ti?« Odgovoril je: »Jaz sem tvoj prvorojeni sin Ezav.«

³³ Tedaj se je Izak grozno prestrašil in vprašal: »Kdo pa je oni, ki je ulovil divjačino in mi jo prinesel, da sem jedel od vsega, preden si ti prišel, in sem ga blagoslovil in bo blagoslovljen?«

³⁴ Ko je Ezav slišal očetove besede, je glasno in bridko zavpil in rekel očetu: »Blagoslovi tudi mene, oče!«

³⁵ Odgovoril je: »Tvoj brat je prišel z zvijačo in odvzel tvoj blagoslov.«

³⁶ Pa je odvrnil: »Ali so ga zato imenovali Jakoba, ker me je že dvakrat prevaral? Prvorojenstvo mi je vzel in glej, zdaj je odvzel moj blagoslov.« Potem je vprašal: »Ali nisi zame prihranil nobenega blagoslova?«

³⁷ Izak je odgovoril Ezavu: »Glej, za gospoda sem ti ga postavil in vse njegove brate sem mu dal v službo in z žitom in vinom sem ga preskrbel. Kaj pa naj storim za tebe, moj sin?«

³⁸ Ezav pa je odgovoril očetu: »Moj oče, ali imaš le en blagoslov? Blagoslovi tudi mene, oče!« In Ezav je na glas zajokal.

³⁹ Nato mu je oče Izak odvrnil: »Glej, daleč od rodovitne zemlje bo tvoje bivališče in daleč od rose neba od zgoraj.

⁴⁰ Od meča boš živel in bratu služil; ko se pa prosto razgiblješ, boš stresel njegov jarem z vratu.«

⁴¹ Ezav je sovražil Jakoba zaradi blagoslova, s katerim ga je njegov oče blagoslovil. Rekel je Ezav v svojem srcu: »Blizu so dnevi žalovanja po mojem očetu; potem brata Jakoba ubijem.«

⁴² Sporočili pa so Rebeki besede njenega starejšega sina Ezava. Dala je poklicati mlajšega sina Jakoba in mu rekla: »Glej, tvoj brat Ezav se hoče maščevati nad teboj in te ubiti.

⁴³ Zdaj torej, sin, poslušaj moj glas! Vstani, zbeži k mojemu bratu Labanu v Haran!

⁴⁴ Ostani pri njem nekoliko časa, da se poleže bratova togota,

⁴⁵ da se obrne od tebe bratova jeza, in pozabi, kar si mu storil! Potem bom pote poslala in te od ondod privedla. Zakaj naj bi vaju oba zgubila na en dan?«

Izak pošlje Jakoba k Labanu

⁴⁶ Rebeka je rekla Izaku: »Studi se mi življenje zaradi Hetovih hčerá. Ako si vzame Jakob ženo izmed Hetovih hčerá, kakršni sta oni, izmed hčerá te dežele, čemu mi je potem še življenje?«