1 Mojzes 24 - Ekumenska izdaja

Abraham oženi Izaka

¹ Abraham je bil star in prileten in Gospod je bil Abrahama v vsem blagoslovil.

² Tedaj je rekel Abraham najstarejšemu hlapcu svoje hiše, ki je oskrboval vse njegovo imetje: »Položi svojo roko pod moje ledje,

³ da te zaprisežem pri Gospodu, Bogu nebes in Bogu zemlje, da ne vzameš žene mojemu sinu izmed hčerá Kanaancev, med katerimi prebivam,

⁴ ampak da pojdeš v mojo deželo in k moji rodovini in dobiš ženo mojemu sinu Izaku!«

⁵ Hlapec mu je odgovoril: »Morda žena ne bo hotela z menoj iti v to deželo. Ali naj popeljem tvojega sina nazaj v deželo, od koder si izšel?«

⁶ Abraham pa mu je rekel: »Varuj se, da bi popeljal nazaj tja mojega sina!

⁷ Gospod, Bog nebes, ki me je vzel iz hiše mojega očeta in iz dežele moje rodovine in ki mi je govoril in ki mi je prisegel: ‚Tvojemu zarodu bom dal to deželo,‘ ta bo poslal svojega angela pred teboj, da dobiš od tam ženo mojemu sinu.

⁸ Če pa žena ne bi hotela iti s teboj, si prost te moje zaprisege; le mojega sina ne vodi nazaj tja!«

⁹ Hlapec je tedaj položil roko pod ledje Abrahama, svojega gospoda, in mu to prisegel.

¹⁰ Nato je vzel hlapec deset kamel izmed kamel svojega gospoda in se odpravil na pot z vsakršnimi dragocenostmi svojega gospoda; vzdignil se je ter šel v Naharaim, v Nahorjevo mesto.

¹¹ Zunaj mesta je pustil, da so kamele legle pri vodnjaku ob večernem času, ob času, ko hodijo ženske vodo zajemat.

¹² In je rekel: »Gospod, Bog mojega gospoda Abrahama, stori, prosim, da se mi danes posreči, in skaži milost mojemu gospodu Abrahamu!

¹³ Glej, stojim pri studencu in hčere prebivalcev tega mesta bodo prišle vodo zajemat.

¹⁴ Če bo tedaj deklica, ki ji porečem: ‚Nagni, prosim, svoj vrč, da bom pil,‘ odgovorila: ‚Pij in tudi tvoje kamele bom napojila,‘ si to določil svojemu služabniku Izaku in po tem bom spoznal, da si skazal milost mojemu gospodu.«

¹⁵ Ni še nehal govoriti, glej, je prišla Rebeka, ki se je bila rodila Batuelu, sinu Melke, žene Abrahamovega brata Nahorja, z vrčem na rami.

¹⁶ Deklica pa je bila silno lepe postave, devica, ki je mož še ni bil spoznal. Stopila je k studencu, napolnila vrč in prišla gor.

¹⁷ Hlapec ji je tekel naproti in rekel: »Daj mi, prosim, malo vode piti iz tvojega vrča!«

¹⁸ Odgovorila je: »Pij, gospod!« In hitro je spustila vrč na roko in mu dala piti.

¹⁹ Ko mu je zadosti piti dala, je rekla: »Tudi tvojim kamelam zajmem, dokler se ne napijejo.«

²⁰ In urno je spraznila vrč v korito in tekla zopet k vodnjaku zajemat; tako je zajela vsem njegovim kamelam.

²¹ Mož pa jo je molče opazoval, da bi spoznal, ali je Gospod njegovo pot osrečil ali ne.

²² Ko so se kamele napile, je vzel mož zlat obroček, pol sekla je bila njegova teža, in dve zapestnici za njeni roki, deset seklov zlata je bila njuna teža.

²³ Nato je rekel: »Čigava hči si? Povej mi, prosim! Ali je v hiši tvojega očeta prostora za nas, da prenočimo?«

²⁴ Odgovorila mu je: »Hči sem Batuela, sinu Melke, ki ga je rodila Nahorju.«

²⁵ Rekla mu je še: »Tudi slame in krme je dosti pri nas in prostora, da prenočite.«

²⁶ Tedaj se je mož priklonil in molil Gospoda

²⁷ ter rekel: »Hvaljen bodi Gospod, Bog mojega gospoda Abrahama, ki ni odtegnil svoje milosti in svoje zvestobe mojemu gospodu! Mene je spremil Gospod na potu v hišo bratov mojega gospoda.«

²⁸ Deklica pa je stekla in sporočila v hišo svoje matere, kaj se je zgodilo.

²⁹ Rebeka pa je imela brata, ki mu je bilo ime Laban. Laban je tekel k možu pri studencu.

³⁰ Ko je namreč videl nosni obroček in zapestnici na rokah svoje sestre in ko je slišal besede sestre Rebeke: »Tako mi je govoril mož,« je prišel k možu, ki je, glej, stal pri kamelah ob studencu,

³¹ in rekel: »Pridi, blagoslovljenec Gospodov! Kaj bi zunaj stal? Pripravil sem hišo in prostor za kamele.«

³² In mož je stopil v hišo; oni pa je raztovoril kamele in dal slame in krme kamelam ter vode, da si umijejo noge on in možje, ki so bili z njim.

³³ Ko pa so položili predenj, da bi jedel, je rekel: »Ne bom jedel, dokler ne povem svoje stvari.« Odgovorili so: »Govori!«

³⁴ Tedaj je dejal: »Služabnik sem Abrahamov.

³⁵ Gospod je silno blagoslovil mojega gospoda, tako da je postal premožen. Dal mu je drobnice in govedi, srebra in zlata, hlapcev in dekel, kamel in oslov.

³⁶ In Sara, žena mojega gospoda, je rodila, ko se je že postarala, mojemu gospodu sina, kateremu je dal vse, kar ima.

³⁷ In moj gospod me je zaprisegel z besedami: ‚Ne jemlji mojemu sinu žene izmed hčerá Kanaancev, v katerih deželi prebivam,

³⁸ ampak pojdi v hišo mojega očeta in k mojemu rodu in dobi ženo mojemu sinu!‘

³⁹ Rekel sem svojemu gospodu: ‚Morda žena ne bo šla z menoj.‘

⁴⁰ Pa mi je dejal: ‚Gospod, pred čigar obličjem hodim, bo poslal svojega angela s teboj in tvojo pot osrečil, tako da dobiš mojemu sinu ženo iz mojega rodu in iz hiše mojega očeta.

⁴¹ Tedaj si prost moje zaprisege: če prideš k mojemu rodu in ti je ne dajo, si odvezan moje zaprisege.‘

⁴² Prišel sem torej danes k studencu in rekel: ‚Gospod, Bog mojega gospoda Abrahama, ko bi vendar hotel osrečiti mojo pot, po kateri hodim.

⁴³ Glej, stojim pri studencu. Če mi bo tedaj devica, ki bo prišla zajemat in ki ji porečem: Daj mi, prosim, malo vode piti iz svojega vrča,

⁴⁴ odgovorila: Le pij ti in tudi tvojim kamelam zajmem, ta bo žena, ki jo je Gospod določil sinu mojega gospoda.‘

⁴⁵ Nisem še nehal govoriti v svojem srcu, glej, je prišla Rebeka z vrčem na rami, stopila k studencu in zajela. Rekel sem ji: ‚Daj mi piti, prosim!‘

⁴⁶ in hitro je spustila vrč s sebe in rekla: ‚Pij in tvoje kamele bom napojila!‘ Pil sem torej in tudi kamele je napojila.

⁴⁷ Potem sem jo vprašal: ‚Čigava hči si?‘ Odgovorila je: ‚Hči sem Batuela, sinu Nahorja, ki mu ga je rodila Melka.‘ Nato sem ji obesil obroček na nos in zapestnici na roke.

⁴⁸ Potem sem se priklonil in molil Gospoda in hvalil Gospoda, Boga mojega gospoda Abrahama, ki me je vodil po pravi poti, da bi dobil hčer brata svojega gospoda za njegovega sina.

⁴⁹ Ako tedaj hočete zdaj izkazati milost in zvestobo mojemu gospodu, mi povejte; če ne, mi povejte, da se obrnem na desno ali na levo!«

⁵⁰ Laban in Batuel sta odgovorila: »Od Gospoda je to prišlo. Ne moreva ti reči ne da ne ne.

⁵¹ Glej, Rebeka je pred teboj. Vzemi jo ter pojdi, da bo žena sinu tvojega gospoda, kakor je Gospod odločil!«

⁵² Ko je slišal Abrahamov hlapec njune besede, se je Gospodu poklonil do zemlje.

⁵³ Potem je izložil hlapec srebrne in zlate reči in oblačila ter jih dal Rebeki. Tudi njenemu bratu in njeni materi je dal dragotine.

⁵⁴ Potem so jedli in pili, on in možje, ki so bili z njim, in so prenočili. Ko so zjutraj vstali, je rekel: »Odpustite me k mojemu gospodu!«

⁵⁵ Brat in mati sta odgovorila: »Deklica naj bi ostala pri nas še nekaj dni, vsaj deset, potlej naj odide!«

⁵⁶ Rekel jima je: »Ne zadržujte me, ko je Gospod mojo pot osrečil! Odpustite me, da grem k svojemu gospodu!«

⁵⁷ Odgovorila sta: »Pokličimo deklico in vprašajmo njo sámo!«

⁵⁸ In poklicali so Rebeko in ji rekli: »Ali hočeš iti s tem možem?« Odgovorila je: »Pojdem!«

⁵⁹ Tedaj so odpustili sestro Rebeko in njeno dojiljo ter Abrahamovega hlapca in njegove može.

⁶⁰ In blagoslovili so Rebeko in ji rekli: »Ti, sestra naša, razmnoži se v tisoč desettisočev in tvoj zarod naj zasede vrata svojih sovražnikov!«

⁶¹ In vstala je Rebeka in njene dekle ter so sedle na kamele in šle z možem. Vzel je tedaj hlapec Rebeko in odpotoval.

⁶² Medtem je prišel Izak nazaj od vodnjaka Lahajroija. Bival je namreč v pokrajini Negebu.

⁶³ Izak je šel proti večeru na polje premišljevat. Ko je povzdignil oči in pogledal, glej, so prihajale kamele.

⁶⁴ Tudi Rebeka je povzdignila oči in videla Izaka. Spustila se je s kamele

⁶⁵ in rekla hlapcu: »Kdo je ta mož, ki nam naproti prihaja po polju?« Hlapec je odgovoril: »To je moj gospod.« Tedaj je vzela tančico in se zakrila.

⁶⁶ Nato je hlapec povedal Izaku vse, kar je opravil.

⁶⁷ In Izak jo je popeljal v šotor svoje matere Sare. Vzel je Rebeko in mu je postala žena in jo je ljubil. Tako se je Izak potolažil zaradi izgube svoje matere.