1 Mojzes 21 - Ekumenska izdaja

Izakovo rojstvo

¹ Gospod je obiskal Saro, kakor je bil obljubil, in Gospod je storil Sari, kakor je bil povedal.

² Sara je spočela in rodila Abrahamu v njegovi starosti sina ob času, ki ga je bil Bog napovedal.

³ Abraham je novorojenega sina, ki mu ga je Sara rodila, imenoval Izaka.

⁴ Abraham je obrezal sina Izaka, ko je imel osem dni, kakor mu je bil Bog zapovedal.

⁵ Abraham je imel sto let, ko se mu je rodil sin Izak.

⁶ In Sara je rekla: »Smeh mi je Bog pripravil; vsak, ki bo to slišal, se bo smejal zaradi mene.«

⁷ Dejala je dalje: »Kdo bi bil Abrahamu rekel, da bo Sara dojila otroke, da sem mu porodila sina v njegovi starosti?«

Abraham odslovi Agaro in Izmaela

⁸ Deček pa je rastel in bil odstavljen. Abraham je tisti dan, ko je bil Izak odstavljen, napravil veliko pojedino.

⁹ Sara pa je videla, da se sin Egipčanke Agare, ki ga je bila Abrahamu porodila, posmehuje.

¹⁰ Tedaj je rekla Abrahamu: »Izženi to deklo in njenega sina! Kajti sin te dekle ne sme biti dedič z mojim sinom Izakom.«

¹¹ To je bilo Abrahamu silno nevšeč zaradi sina.

¹² A Bog je rekel Abrahamu: »Naj ti ne bo žal za dečka ne za deklo. Kar koli ti poreče Sara, poslušaj njen glas! Kajti po Izaku se bo imenoval tvoj zarod.

¹³ Toda tudi deklinega sina bom napravil v narod, ker je tvoj potomec.«

¹⁴ Abraham je tedaj zjutraj zgodaj vstal, vzel kruha in meh vode, ju dal Agari, ji naložil na ramo ter jo z dečkom odpravil. Ko je odšla, je blodila po bersabejski puščavi.

¹⁵ Ko pa je voda v mehu pošla, je odložila dečka pod grm.

¹⁶ Potem je odšla in sedla za streljaj daleč; dejala je namreč: »Naj ne vidim, kako deček umira.« Tako je sedela na strani in glasno jokala.

¹⁷ Bog je pa slišal dečkov glas in angel božji je iz nebes poklical Agaro in ji rekel: »Kaj ti je, Agara? Ne boj se! Kajti Bog je slišal dečkov glas tam, kjer je.

¹⁸ Vstani, vzemi dečka in ga drži za roko! Kajti njega bom napravil v velik narod.«

¹⁹ In Bog ji je odprl oči, da je zagledala studenec. Šla je, napolnila meh z vodo ter dala dečku piti.

²⁰ In Bog je bil z dečkom; rastel je, prebival v puščavi in postal lokostrelec.

²¹ Prebival pa je v Faranski puščavi in njegova mati mu je dobila ženo iz egiptovske dežele.

Abraham in Abimelek v Bersabi

²² V tistem času je prišel Abimelek s poveljnikom svoje vojske Fikolom Abrahamu tole povedat: »Bog je s teboj v vsem, kar delaš.

²³ Zdaj mi prisezi tukaj pri Bogu, da ne boš nezvesto ravnal ne proti meni ne proti mojim sinovom in potomcem; marveč da boš skazoval isto prijateljstvo meni in moji deželi, v kateri bivaš kot tujec, kakršno sem jaz tebi skazal!«

²⁴ Abraham je odgovoril: »Prisežem.«

²⁵ Abraham pa je pozval na odgovor Abimeleka zaradi studenca, ki so si ga Abimelekovi hlapci s silo prilastili.

²⁶ Abimelek je rekel: »Ne vem, kdo je to storil: tudi ti mi nisi nič naznanil in nisem slišal tega do danes.«

²⁷ Tedaj je vzel Abraham drobnice in govedi in jih dal Abimeleku in sklenila sta zavezo med seboj.

²⁸ Odločil pa je Abraham od drobnice sedem jagnjic.

²⁹ Abimelek je vprašal Abrahama: »Kaj pomeni teh sedem jagnjic, ki si jih odločil?«

³⁰ Odgovoril je: »Teh sedem jagnjic prejmeš iz moje roke, da mi bo to za pričo, da sem jaz izkopal ta studenec.«

³¹ Zato se je ta kraj imenoval Bersaba, ker sta tam drug drugemu prisegla.

³² Tako sta pri Bersabi sklenila zavezo. Potem sta se Abimelek in poveljnik njegove vojske Fikol vzdignila in vrnila v filistejsko deželo.

³³ Abraham pa je zasadil tamarisko v Bersabi in klical tam ime Gospoda, večnega Boga.

³⁴ In bival je Abraham kot tujec v filistejski deželi dolgo časa.