1 Mojzes 17 - Ekumenska izdaja

Zaveza in obreza

¹ Ko pa je imel Abram devetindevetdeset let, se je Gospod prikazal Abramu in mu rekel: »Jaz sem vsemogočni Bog. Hodi pred menoj in bodi popoln!

² Svojo zavezo bom sklenil med seboj in teboj in te silno silno namnožil.«

³ Tedaj je Abram padel na svoje obličje in Bog je govoril z njim takole:

⁴ »Glej, jaz imam svojo zavezo s teboj: postal boš oče množici narodov.

⁵ Zato se ne boš več imenoval Abram, ampak Abraham ti bodi ime! Kajti za očeta mnogim narodom te postavim.

⁶ Silno silno te bom pomnožil in napravil bom iz tebe narode in kralji bodo izšli iz tebe.

⁷ In sklenem svojo zavezo med seboj in teboj ter tvojim zarodom za teboj od roda do roda kot večno zavezo, da bom Bog tebi in tvojemu zarodu za teboj.

⁸ In dal bom tebi in tvojemu zarodu za teboj deželo, ki v njej bivaš kot tujec, vso kanaansko deželo, v večno posest in bom njihov Bog.«

⁹ Bog je dalje rekel Abrahamu: »Ti pa se drži moje zaveze, ti in tvoj zarod za teboj, od roda do roda!

¹⁰ To je moja zaveza med menoj in vami in tvojim zarodom za teboj, ki se je držite: obrezan naj bo pri vas vsak moški!

¹¹ Bodite obrezani na mesu svoje prednje kožice! To bodi znamenje zaveze med menoj in vami!

¹² Osem dni po rojstvu naj se obreže pri vas vsak moški, od roda do roda, doma rojeni in za denar kupljeni od katerega koli tujca, ki ni iz tvojega zaroda.

¹³ Dà, obreže naj se v tvoji hiši rojeni in za tvoj denar kupljeni in moja zaveza na vašem mesu bodi večna zaveza!

¹⁴ Neobrezan moški pa, ki ne bo obrezan na mesu svoje prednje kožice, – ta naj se iztrebi izmed svojega ljudstva: prelomil je mojo zavezo.«

¹⁵ Potem je rekel Bog Abrahamu: »Svoje žene Saraje ne imenuj več Saraja, ampak Sara bodi njeno ime!

¹⁶ Blagoslovil jo bom in ti dal sina tudi od nje; blagoslovil jo bom in izšli bodo iz nje narodi, kralji narodov bodo izšli iz nje.«

¹⁷ Tedaj je Abraham padel na svoje obličje in se zasmejal ter dejal v svojem srcu: »Ali se bo sto let staremu otrok rodil in bo li devetdeset let stara Sara rodila?«

¹⁸ Zato je Abraham rekel Bogu: »O, da bi le Izmael živel pred tabo!«

¹⁹ Bog je odgovoril: »Ne, tvoja žena Sara ti bo rodila sina: imenuj ga Izaka! Sklenil bom svojo zavezo z njim kot večno zavezo za njegov zarod za njim.

²⁰ Tudi zaradi Izmaela sem te uslišal. Glej, blagoslovim ga, dam mu velik zarod in silno silno ga namnožim; dvanajst knezov bo imel za potomce in napravil ga bom v velik narod.

²¹ Svojo zavezo pa bom sklenil z Izakom, ki ti ga bo rodila Sara ob letu osorej.«

²² Ko je svoj govor z njim končal, je šel Bog od Abrahama.

²³ Abraham je tedaj vzel svojega sina Izmaela, vse v svoji hiši rojene in vse za denar kupljene, vse moške med ljudmi Abrahamove hiše, in obrezal meso njihove prednje kožice še tisti dan, kakor mu je Bog naročil.

²⁴ Abraham je bil devetindevetdeset let star, ko je bil obrezan na mesu svoje prednje kožice.

²⁵ In njegov sin Izmael je bil trinajst let star, ko je bil obrezan na mesu svoje prednje kožice.

²⁶ Isti dan sta bila obrezana Abraham in njegov sin Izmael.

²⁷ In vsi moški njegove hiše, doma rojeni in za denar od tujca kupljeni, so bili z njim vred obrezani.