1 Kroniška 21 - Ekumenska izdaja

Davidovo ljudsko štetje

¹ Satan pa se je vzdignil zoper Izraelce in izpodbodel Davida, da bi preštel Izraela.

² In David je velel Joabu in vojskovodjem: »Pojdite, preštejte Izraelce od Bersabe do Dana in mi sporočite, da bom vedel njih število!«

³ Joab je odgovoril: »Gospod naj pomnoži svoje ljudstvo, da jih bo stokrat toliko, kakor jih je! Ali niso, moj gospod in kralj, vsi ti hlapci mojega gospoda? Čemu to terja moj gospod? Zakaj naj bo to Izraelu v krivdo?«

⁴ Toda kraljeva beseda je Joaba primorala. Joab je odšel in obhodil ves Izrael in se vrnil v Jeruzalem.

⁵ Joab je izročil Davidu število preštetega ljudstva; in bilo je v vsem Izraelu en milijon sto tisoč z mečem oboroženih mož, v Judu pa štiristo sedemdeset tisoč z mečem oboroženih mož.

⁶ Levija in Benjamina pa ni štel z njimi; kajti kraljevo povelje je bilo Joabu zoprno.

⁷ Tudi Bogu ni bilo to povelje všeč, zato je udaril Izraela.

⁸ In David je Bogu rekel: »Zelo sem grešil s tem, kar sem storil. Ali zdaj odpusti, prosim, krivdo svojemu hlapcu; kajti ravnal sem zelo nespametno!«

⁹ In Gospod je rekel Gadu, Davidovemu vidcu:

¹⁰ »Pojdi in Davidu povej: ‚Tako govori Gospod: Troje ti predlagam; izberi si eno izmed tega, da ti storim!‘«

¹¹ Gad je prišel k Davidu in mu rekel: »Tako govori Gospod: Izberi si,

¹² ali tri leta lakote, ali da tri mesece bežiš pred svojimi nasprotniki, tako da te doseže meč tvojih sovražnikov, ali da bo tri dni v deželi Gospodov meč, kuga, in da Gospodov angel pokončava vse Izraelovo ozemlje. Zdaj torej glej, kaj naj odgovorim njemu, ki me je poslal!«

¹³ David je rekel Gadu: »Zelo sem v stiski. Rajši padem Gospodu v roke; kajti njegovo usmiljenje je veliko. Ljudem pa ne bi rad padel v roke.«

¹⁴ Gospod je torej poslal kugo nad Izraela in umrlo je izmed Izraela sedemdeset tisoč mož.

¹⁵ Tudi nad Jeruzalem je poslal Bog angela, da bi ga pokončal. Ko pa ga je pokončaval, se je ozrl Gospod in mu je bilo žal zaradi hudega, zato je rekel angelu, ki je pokončaval: »Dosti je, umakni zdaj svojo roko!« Stal pa je Gospodov angel pri gumnu Jebusejca Ornana.

¹⁶ Ko je David povzdignil oči, je videl Gospodovega angela stati med zemljo in nebom z golim mečem v roki, ki je bil iztegnjen proti Jeruzalemu. Tedaj so padli David in starešine, oblečeni v raševino, na svoje obraze.

¹⁷ David pa je rekel Bogu: »Ali nisem jaz ukazal ljudskega štetja? Jaz sem, ki sem se pregrešil in hudo storil; ti pa, ovce, kaj so storili? Gospod, moj Bog, tvoja roka bodi, prosim, zoper mene in zoper hišo mojega očeta, ne pa zoper tvoje ljudstvo v pogubo!«

¹⁸ Tedaj je Gospodov angel zapovedal Gadu, da pove Davidu, naj gre David in postavi oltar Gospodu na gumnu Jebusejca Ornana.

¹⁹ Šel je torej David po Gadovi besedi, ki jo je govoril v Gospodovem imenu.

²⁰ Ornan se je obrnil in videl angela, njegovi štirje sinovi pri njem pa so se skrili; Ornan je namreč mlatil pšenico.

²¹ David je torej prišel k Ornanu. Ko se je Ornan ozrl in zagledal Davida, je stopil z gumna in se priklonil Davidu z obrazom do tal.

²² David je rekel Ornanu: »Daj mi prostor tega gumna, da na njem sezidam oltar Gospodu! Prepusti mi ga za polno ceno, da neha kuga med ljudstvom!«

²³ Ornan je Davidu odgovoril: »Vzemi si ga! Moj gospod in kralj naj stori, kar je dobro v njegovih očeh. Glej, dam ti vole v žgalno daritev in mlatilni vitel za drva in pšenico v jedilno daritev; vse to ti darujem.«

²⁴ Kralj David pa je Ornanu odvrnil: »Nikakor, marveč kupiti hočem to za polno ceno. Kajti nočem vzeti, kar je tvojega za Gospoda, da bi daroval žgalno daritev, ki me nič ne stane.«

²⁵ David je torej dal Ornanu za prostor šeststo zlatih seklov v teži.

²⁶ Nato je David sezidal ondi oltar Gospodu ter daroval žgalne in mirovne daritve. Ko je poklical Gospoda, mu je ta odgovoril z ognjem, ki je prišel iz nebes na žgalni oltar.

²⁷ In Gospod je ukazal angelu, da je vtaknil svoj meč spet v nožnico.

²⁸ Ker je David videl, da ga je Gospod uslišal na gumnu Jebusejca Ornana, je tisti čas tam opravljal daritve.

²⁹ Gospodov šotor, ki ga je naredil Mojzes v puščavi, in žgalni oltar pa sta bila tisti čas na višini v Gabaonu.

³⁰ Toda David ni mogel hoditi predenj, da bi častil Boga, ker je bil v strahu pred mečem Gospodovega angela.