1 Kroniška 16 - Ekumenska izdaja

Davidova zahvala in obredne naredbe

¹ Prinesli so torej skrinjo božjo in jo postavili sredi šotora, ki ga je David razpel zanjo; nato so darovali pred Bogom žgalne in mirovne daritve.

² Ko je David dokončal darovanje žgalnih in mirovnih daritev, je blagoslovil ljudstvo v Gospodovem imenu.

³ Nato je razdelil vsem Izraelcem, možem in ženam, vsakemu hleb kruha, kos mesa in kolač iz suhega grozdja.

⁴ Potem je postavil nekaj levitov za službo pri skrinji Gospodovi, ki so Gospoda, Izraelovega Boga, hvalili, zahvaljevali in slavili,

⁵ in sicer Asafa kot načelnika in Zaharija kot drugega za njim, dalje Jahiela, Semiramota, Jehiela, Matatija, Eliaba, Banaja, Obededoma in Jehiela z glasbili, s harfami in citrami; Asaf naj bi udarjal na cimbale,

⁶ duhovnika Banaja in Jahaziel pa stalno trobila na trombe pred božjo skrinjo zaveze.

⁷ Takrat, tisti dan, je David prvič izročil Asafu in njegovim bratom slavospev Gospodu:

⁸ Slavite Gospoda, kličite njegovo ime, oznanjujte med ljudstvi njegova dela!

⁹ Pojte mu, igrajte mu, vsa njegova čudesa pripovedujte!

¹⁰ Ponašajte se z njegovim svetim imenom, veseli naj se srce teh, ki iščejo Gospoda!

¹¹ Iščite Gospoda in njegovo moč, iščite vedno njegovo obličje!

¹² Spominjajte se njegovih čudes, ki jih je storil, njegovih znamenj in sodb njegovih ust,

¹³ zarod Izraela, njegovega hlapca, sinovi njegovega izvoljenca Jakoba!

¹⁴ On, Gospod, je naš Bog. Po vsej zemlji veljajo njegove sodbe.

¹⁵ Na veke se spominja svoje zaveze, besede, ki jo je ukazal tisoč rodovom,

¹⁶ zaveze, ki jo je sklenil z Abrahamom, in svoje prisege, dane Izaku.

¹⁷ Za Jakoba jo je potrdil kot zakon, za Izraela kot večno zavezo,

¹⁸ ko je rekel: »Dal ti bom kanaansko deželo kot vaš dedni delež.«

¹⁹ Ko jih je bilo še malo število, prav malo, in so v njej bili kot tujci,

²⁰ in so hodili od naroda do naroda, od enega kraljestva do drugega ljudstva,

²¹ ni dopustil nikomur, da bi jih stiskal, ampak je zaradi njih kaznoval kralje:

²² »Mojih maziljencev se ne dotikajte in ne prizadevajte hudega mojim vidcem!«

²³ Pojte Gospodu vse dežele, oznanjujte dan na dan njegovo zveličanje!

²⁴ Pripovedujte med narodi o njegovem veličastvu, med vsemi ljudstvi o njegovih čudovitih delih!

²⁵ Kajti velik je Gospod in nad vse hvale vreden, bolj strašen ko vsi bogovi.

²⁶ Kajti vsi bogovi narodov so prividi, Gospod pa je nebesa naredil.

²⁷ Veličastvo in dostojanstvo stopata pred njim, moč in sijaj sta v njegovem svetišču.

²⁸ Dajte Gospodu, ljudski rodovi, dajte Gospodu slavo in moč!

²⁹ Dajte Gospodu slavo njegovega imena! Prinesite daritev in stopite v njegove dvore, molite Gospoda v svetem okrasju!

³⁰ Drhti pred njim vsa zemlja! Utrdil je svet, da ne omahne.

³¹ Veselé naj se nebesa in zemlja naj se raduje in med narodi naj govoré: »Gospod je kralj!«

³² Šumi naj morje in kar ga napolnjuje, vriska naj polje in vse, kar je na njem.

³³ Tedaj se bo radovalo drevje v gozdu pred Gospodom, ker pride vladat zemljo.

³⁴ Slavite Gospoda, ker je dober, ker vekomaj traja njegovo usmiljenje!

³⁵ Recite: Pomagaj nam, Bog naše rešitve! Zberi nas, reši izmed narodov, da bomo slavili tvoje sveto ime in se veličali s tvojo hvalo!

³⁶ Hvaljen bodi Gospod, Izraelov Bog, od vekomaj do vekomaj! In vse ljudstvo je reklo »Amen« in »Hvala Gospodu!«

³⁷ Potem je pustil tam pred skrinjo zaveze Gospodove Asafa in njegove brate, da bi stalno, kakor bo zahteval sleherni dan, opravljali službo pred skrinjo;

³⁸ dalje Obededoma in oseminšestdeset njegovih bratov, Obededoma, Iditunovega sina, in Hosa kot vratarja;

³⁹ toda duhovnika Sadoka in njegove brate duhovnike pred prebivališčem Gospodovim na višini v Gabaonu,

⁴⁰ da bi stalno zjutraj in zvečer darovali Gospodu žgalne daritve na žgalnem oltarju, povsem tako, kakor je pisano v postavi Gospodovi, ki jo je dal Izraelu.

⁴¹ Pri njih sta bila Heman in Iditun in drugi, ki so bili izbrani in imenoma zaznamovani, da bi »hvalili Gospoda, ker vekomaj traja njegovo usmiljenje«.

⁴² Pri njima, pri Hemanu in Iditunu, so bile trombe in cimbale za godce in glasbila za božje pesmi; Iditunovi sinovi pa so bili za vratarje.

⁴³ Potem je odšlo vse ljudstvo, vsak na svoj dom. Tudi David se je vrnil, da bi blagoslovil svojo družino.