1 Kralji 10 - Ekumenska izdaja

Kraljica iz Sabe

¹ Ko je kraljica v Sabi slišala o Salomonovem slovesu v imenu Gospodovem, ga je prišla skušat z ugankami.

² Prišla je v Jeruzalem z zelo velikim spremstvom. Kamele so nosile dišav, silno veliko zlata in dragih kamnov. Stopila je k Salomonu in mu povedala vse, kar ji je bilo na srcu.

³ Salomon ji je razložil vse, kar ga je vprašala. Ni je bilo reči, ki bi bila kralju prikrita, da bi ji je ne bil razložil.

⁴ Ko je kraljica iz Sabe videla vso Salomonovo modrost in palačo, ki jo je bil sezidal,

⁵ in jedi njegove mize, kako so tam sedeli njegovi dostojanstveniki in stregli njegovi služabniki, in njih oblačila in njegove točaje in njegovo žgalno daritev, ki jo je daroval v hiši Gospodovi: tedaj je kar strmela.

⁶ Rekla je kralju: »Resnično je, kar sem v svoji deželi slišala o tebi in tvoji modrosti.

⁷ Nisem verjela, kar so pravili, dokler nisem prišla in videla na svoje oči. In glej, niti polovice mi niso povedali. Tvoja modrost in odličnost presega sloves, ki sem ga slišala.

⁸ Blagor tvojim možem, blagor tem tvojim služabnikom, ki vedno stojé pred teboj in poslušajo tvojo modrost!

⁹ Hvaljen Gospod, tvoj Bog, ki si mu bil všeč, da te je posadil na Izraelov prestol! Ker Gospod Izraela vedno ljubi, te je postavil za kralja, da bi ti vršil pravico in pravičnost.«

¹⁰ In dala je kralju sto dvajset talentov zlata, silno veliko dišav in dragih kamnov. Nikdar več ni prišlo toliko dišav, kakor jih je kraljica iz Sabe dala kralju Salomonu.

¹¹ Tudi Hiramove ladje, ki so nosile zlato iz Ofira, so pripeljale silno veliko sandalovega lesa in dragih kamnov iz Ofira.

¹² Kralj je dal iz sandalovega lesa napraviti ograje za hišo Gospodovo in kraljevo palačo ter citre in harfe za pevce. Toliko sandalovine ni več prišlo in je ni bilo videti do današnjega dne.

¹³ Kralj Salomon pa je dal kraljici iz Sabe vse, kar ji je ugajalo in kar si je želela, z darežljivostjo, ki je kralja vredna. Potem se je vrnila in šla s svojimi služabniki v svojo deželo.

Salomonovo bogastvo in veličina

¹⁴ Teža zlata, ki je Salomonu došlo na leto, je bila šeststo šestinšestdeset zlatih talentov

¹⁵ razen dajatev velikih trgovcev, davkov malih trgovcev in tega, kar je prišlo od vseh puščavskih kraljev in deželnih namestnikov.

¹⁶ Kralj Salomon je dal napraviti dvesto ščitov iz kovanega zlata; šeststo seklov zlata je porabil za en ščit;

¹⁷ dalje tristo ščitkov iz kovanega zlata; tri mine zlata je porabil za en ščitek. Kralj jih je dal v hišo libanonskega gozda.

¹⁸ Dalje je kralj napravil velik prestol iz slonove kosti in ga prevlekel s čistim zlatom.

¹⁹ Prestol je imel šest stopnic. Gornji del zadaj na prestolu je bil zaokrožen. Na obeh straneh sedeža sta bila ročaja in ob ročajih sta stala dva leva.

²⁰ Dvanajst levov pa je stalo tam na šesterih stopnicah na obeh straneh. Kaj takega se še ni napravilo za nobeno kraljestvo.

²¹ Tudi vse pitne posode kralja Salomona so bile iz zlata in vsa oprava v hiši libanonskega gozda je bila iz čistega zlata. Nič ni bilo iz srebra, ki ga v Salomonovem času niso nič čislali.

²² Kralj je namreč imel na morju pri Hiramovem ladjevju tarsiške ladje. Po enkrat na tri leta so prihajale tarsiške ladje, ki so prinašale zlata, srebra, slonove kosti, opic in pavov.

²³ Tako je kralj Salomon prekašal vse kralje na zemlji po bogastvu in modrosti.

²⁴ Ves svet je želel Salomona videti, da bi slišal njegovo modrost, ki mu jo je Bog dal v srce.

²⁵ In sleherni izmed njih je prinesel svoje darilo, za vsako leto določeno dajatev, srebrne in zlate priprave, oblačila, orožje, dišave, konje in mezge.

²⁶ Tudi si je Salomon pripravil vóz in konjenikov; imel je tisoč štiristo voz in dvanajst tisoč konjenikov. Te je nastanil v mestih za vozove in pri kralju v Jeruzalemu.

²⁷ Kralj je dosegel, da je bilo v Jeruzalemu toliko srebra kot kamenja in toliko ceder kot divjih smokev v nižavi.

²⁸ Konje, ki jih je imel Salomon, so dovažali iz Egipta in Koe. Kraljevi kupci so jih dobivali iz Koe za določeno ceno,

²⁹ tako da je prišel voz, ki se je pripeljal iz Egipta, na šeststo seklov srebra, in konj na sto in petdeset. In tako so jih posredovali vsem hetejskim in aramskim kraljem.