Zaharija 6 - Dalmatinova Biblija 1584

¹ INu jeſt ſim supet moje ozhy gori vsdignil, inu ſim pogledal, inu pole, tu ſo bila zhetvera Kulla, ta ſo mej dvéma Gorrama naprej ſhla, teiſte Gorre pak ſo bile bronzhene.

² V'pèrvih Kullah ſo bily erdezhi Kojni, v'drugih ſo bily zhèrni Kojni,

³ v'tretjih Kullah ſo bily beli Kojni, v'zhetèrtih Kullah ſo bily piſſani mozhni Kojni.

⁴ Inu jeſt ſim odguvoril, inu k'Angelu djal, kateri je s'mano govuril: Moj Goſpud, gdu ſo lety?

⁵ Angel je odguvoril inu k'meni djal: Tu ſo ty ſhtyri Vejtri pod Nebom, kateri naprej gredó, de ſtopio pred tiga, kateri zhes vus Svejt goſpoduje.

⁶ V'katerih ſo ty zhèrni Kojni bily, ſo ſhli pruti pulnozhi, inu ty béli ſo ſhli sa nymi: Ty piſſani pak ſo ſhli pruti Puldnevi.

⁷ Ty mozhni pak ſo ſhli, inu ſo okuli hodili, de bi vſe deshele ſkus obhodili. Inu on je rekàl: Pojdite, inu obhodite, to deshelo. Inu ony ſo ſhli ſkusi deshelo.

⁸ Inu on je mene poklizal, inu je s'mano govuril, inu djal: Pole, Kateri pruti Pulnozhi gredó, ty mojmu Duhu pokoj delajo pruti Pulnozhi, v'desheli.

⁹ INu GOSPODNIA beſſeda ſe je ſturila k'meni, rekozh:

¹⁰ Vsami od téh Ietnikou, slaſti, od Heldaja, inu od Tobia, inu od Iedaja, inu pridi ti na taiſti dan, inu pojdi v'Iosiavo, Zephaniaviga ſynu, hiſho, kateri ſo is Babela priſhli.

¹¹ Vsami pak ſrebru inu slatu, inu ſturi Krone, inu je poſtavi na Glavo, Iosui, viſhimu Farju, Iozadakovimu ſynu,

¹² inu reci k'njemu: Taku pravi GOSPVD Zebaot: Pole, en Mosh je, timu je ime Zemah: Sakaj pod nym bo raſlu, inu on bo zimpral GOSPODNI Tempel:

¹³ Ia, GOSPODNI Tempel bo on zimpral, inu on bo to ſnago noſsil, inu bo ſedil inu Goſpodoval na ſvoim Stollu, on bo tudi Far na ſvoim Stollu, inu bo myr mej obadvejma.

¹⁴ Inu te Krone imajo Helemu, Tobiu, Iedajau inu Henu, Zephaniavimu ſynu k'ſpominu biti v'GOSPODNIM Templi.

¹⁵ Inu bodo od dalezh priſhli, kateri bodo GOSPODNI Tempel zimprali: Tedaj bote vy svejdili, de je mene GOSPVDA Zebaot k'vam poſlal. Inu letu ſe ima sgoditi, aku bote vy ſluſhali ſhtimo GOSPVDA vaſhiga Boga.