Psalmi 137 - Dalmatinova Biblija 1584

¹ PEr teh vodah v'Babeli ſmo my ſedeli, inu ſmo te plakali, kadar ſmo na Zion smiſlili.

² Naſhe Arfe ſmo my obeſhali na Verbe, katere ſo tam notri.

³ Sakaj ondi ſo nam ty veleli pejti, kateri ſo nas v'jezhi dèrshali, inu v'naſhim jokajni veſſelim biti: Ay pujte nam eno Pejſen od Ziona.

⁴ Koku bi my tiga GOSPVDA pejſen pejli, v'ptuji desheli?

⁵ Aku jeſt tebe posabim Ierusalem: taku bodi moja deſniza posablena.

⁶ Aku jeſt na tebe nesmiſlim, taku ſe moj Iesik k'Nebu vuſtih pèrlejpi: Aku Ierusalema sa moje nar vekſhe veſſelje nedèrshim.

⁷ O GOSPVD, ſpumni na Edomove otroke, na dan tiga Ierusalema, kateri pravio: zhiſtu prozh, zhiſtu prozh, notàr do nyh grunta.

⁸ Ti resvalena Babelſka Hzhi, dobru je timu, kateri tebi povèrne, kakòr ſi ti nam ſturila.

⁹ Dobru je timu, kateri tvoje mlade otroke vsame, inu je ob en kamen resbye.