Rimljanom 7 - Chráskov prevod

¹ Ali pa ne veste, bratje (govorim namreč tistim, ki poznajo postavo), da postava gospoduje človeku, kolikor časa živi?

² Kajti omožena žena je s postavo privezana na moža, dokler on živi; če ji pa mož umre, je oproščena postave moža.

³ Zato se bo torej prešuštnica imenovala, če postane žena drugemu možu, dokler njen mož živi; če pa mož umre, je prosta postave, da ne bo prešuštnica, če se omoži z drugim.

⁴ Tako, bratje moji, ste tudi vi umrli postavi po smrti telesa Kristusovega, da boste zvezani z drugim, s tistim namreč, ki je iz mrtvih vstal, da sad obrodimo Bogu.

⁵ Kajti ko smo bili v mesu, so delovale v naših udih grešne strasti, zbujene po postavi, da obrode sad smrti.

⁶ Sedaj pa smo oproščeni postave, ko smo odmrli temu, kar nas je vezalo, tako da služimo v novosti duha in ne v starini črke.

⁷ Kaj torej porečemo? da je postava greh? Nikakor ne! Ali greha nisem spoznal, razen po postavi. Saj tudi za poželenje ne bi bil vedel, ko bi postava ne velela: Ne poželi!

⁸ Ko je pa priložnost dobil greh, je po zapovedi napravil v meni vsakršno poželenje; zakaj greh brez postave je mrtev.

⁹ Jaz pa sem živel brez postave nekdaj; ali ko je prišla zapoved, je greh oživel,

¹⁰ jaz pa sem umrl; in pokazalo se je, da mi je ta zapoved, ki naj bi bila za življenje, za smrt.

¹¹ Zakaj greh, dobivši priložnost, me je po zapovedi ukanil in z njo umoril.

¹² Tako je postava res sveta, in zapoved je sveta in pravična in dobra.

¹³ Ali je torej to, kar je dobro, meni postalo smrt? Nikakor ne! Temveč greh mi je postal smrt, da se pokaže kot greh, pripravljajoč mi z dobrim smrt, da tako postane greh čez mero grešen po zapovedi.

¹⁴ Vemo namreč, da je postava duhovna, a jaz sem mesen, suženjski prodan grehu.

¹⁵ Kajti kar delam, ne umejem: ker kar hočem, tega ne delam, nego kar sovražim, to delam.

¹⁶ Če pa to delam, česar nočem, pritrjujem postavi, da je dobra.

¹⁷ Sedaj pa ne delam tega več jaz, temveč v meni prebivajoči greh.

¹⁸ Kajti vem, da ne prebiva v meni, to je, v mojem mesu, dobro. Hoteti dobro, to je pač pri meni, ali izvrševati dobro, tega ni.

¹⁹ Dobrega namreč, kar hočem, ne delam, ampak hudo, česar nočem, prav to delam.

²⁰ Če pa to delam, česar nočem, ne delam tega več jaz, temveč v meni prebivajoči greh.

²¹ Kaže se mi torej ta postava: kadar hočem dobro delati, se me drži hudo.

²² Kajti veselim se postave Božje po notranjem človeku,

²³ ali v svojih udih vidim drugačno postavo, ki se ustavlja postavi uma mojega in me ima ujetega v postavi greha, katera je v mojih udih.

²⁴ Jaz nesrečni človek! kdo me otme iz telesa te smrti?

²⁵ Hvala bodi Bogu po Jezusu Kristusu, Gospodu našem! Tako torej jaz sam z umom služim postavi Božji, a z mesom postavi greha.