Psalmi 90 - Chráskov prevod

Knjiga četrta

1 Molitev Mojzesa, moža Božjega.

¹ Molitev Mojzesa, moža Božjega. O Gospod, ti si nam bil prebivališče od roda do roda.

² Ko niso bile še rojene gore in nisi bil naredil zemlje in vesoljnega sveta, da, od vekomaj do vekomaj si ti Bog mogočni.

³ Pripraviš človeka, da razpade v prah, in veliš: Povrnite se, otroci človeški!

⁴ Zakaj tisoč let je v tvojih očeh kakor včerajšnji dan, ko je minil, in kakor čas ponočne straže.

⁵ Kakor s povodnjijo jih pokončavaš, kot spanje so; zjutraj so kakor trava, ki vnovič poganja.

⁶ Zjutraj cvete in poganja, zvečer jo pokose in usahne.

⁷ Kajti ginemo od jeze tvoje in vsled srda tvojega smo preplašeni.

⁸ Pred oči svoje si postavil krivice naše, skrivnosti naše v luč obličja svojega.

⁹ Kajti vsi dnevi naši minevajo v srdu tvojem, leta nam prelete kot misel.

¹⁰ Dnevi naših let – vseh jih je sedemdeset let ali, ako smo prav krepki, osemdeset let; in kar je naš ponos v njih, je le trud in težava; zakaj hitro vse poteče in mi odletimo.

¹¹ A kdo spoznava jeze tvoje moč in tvoj srd, boječ se te, kakor se spodobi?

¹² Uči nas torej prav šteti naše dni, da si pridobimo srce modro.

¹³ Vrni se, Gospod! doklej –? in žal ti bodi za hlapce svoje!

¹⁴ Nasiti nas že ob jutranjem svitu z milostjo svojo, da veselo pojemo in se radujemo vse svoje dni.

¹⁵ Razveseli nas po številu dni, v katerih si nas ponižaval, in let, v katerih smo izkušali hudo.

¹⁶ Očitno bodi hlapcem tvojim delo tvoje in veličastvo tvoje nad njih otroki!

¹⁷ Nad nami pa bodi ljubeznivost Gospoda, Boga našega, in delo naših rok podpiraj pri nas, delo, pravim, naših rok podpiraj!