Psalmi 9 - Chráskov prevod

¹ Načelniku godbe; na ›Smrt sinu‹. Psalm Davidov.

² Hvalil te bom, Gospod, iz vsega srca svojega, pripovedoval vsa čudovita dela tvoja.

³ Veselil se bom in radoval v tebi, psalme bom prepeval tvojemu imenu, Najvišji.

⁴ Ker sovražniki moji se umikajo, padajo in ginejo pred obličjem tvojim.

⁵ Zakaj ti si vodil sodbo mojo in pravdo mojo, sedel si na prestolu kot pravičen sodnik;

⁶ pokaral si narode, pogubil krivičnika, njih ime si izbrisal na večne čase.

⁷ Sovražnikov je konec, razdejani so na veke, njih mesta si uničil, da, njih spomin je izginil.

⁸ A Gospod stoluje na veke, pripravil je za sodbo prestol svoj.

⁹ On bo sodil vesoljni svet v pravičnosti, pravde razsojal narodom po pravici.

¹⁰ Gospod bode tudi grad na višini siromaku, grad na višini ob časih stiske.

¹¹ In bodo upali v te, kateri poznajo ime tvoje, ker ne zapustiš njih, ki te iščejo, Gospod.

¹² Hvalnice pojte Gospodu, ki prebiva na Sionu, oznanjujte ljudstvom dela njegova.

¹³ Kajti on, ki maščuje kri v moritvi prelito, se jih je spomnil, ni pozabil vpitja trpinov.

¹⁴ Usmili se me, Gospod, ozri se v ponižanje moje od sovražnikov mojih, da me vzdigneš izpred smrtnih vrat:

¹⁵ da oznanjam vso slavo tvojo, med vrati hčere sionske se radujem v zveličanju tvojem.

¹⁶ Pogreznili so se narodi v jamo, ki so jo sami napravili; v mrežo, ki so jo skrito nastavili, se je ujela njih noga.

¹⁷ Pokazal se je Gospod po sodbi, katero je storil: v rok njegovih delo je zapletel brezbožnika. (Pomisleka vredno! Sela.)

¹⁸ Brezbožniki se morajo obrniti v pekel, vsi narodi, ki so pozabili Boga.

¹⁹ Kajti siromak ne bode na veke pozabljen, ubožcev upanje ne pogine za večno.

²⁰ Vstani, o Gospod, da se ne šopiri človek umrljivi, sojeni naj bodo narodi pred obličjem tvojim.

²¹ V strah jih primi, Gospod, spoznajo naj narodi, da so umrjoči. (Sela.)