Psalmi 49 - Chráskov prevod

¹ Načelniku godbe. Sinov Korahovih psalm.

² Čujte to, vsa ljudstva, poslušajte, vsi sveta prebivalci,

³ nizki in visoki, bogatini in ubožci vsi skupaj!

⁴ Usta moja bodo govorila modrost in srca mojega premišljevanje bo razumnost.

⁵ Uho svoje nagnem h govoru v prilikah, na strune igraje, bom razodeval uganko svojo.

⁶ Kaj bi se bal v dnevih nesreče, kadar me obdaja krivičnost tistih, ki so mi za petami,

⁷ njih, ki zaupajo v premoženje svoje in se ponašajo v obilosti bogastva svojega?

⁸ Brata nikakor ne more odkupiti nihče, ne more dati Bogu zanj spravnega denarja

⁹ (predrag namreč je njih duše odkup, zato ga ne zmore vekomaj),

¹⁰ da bi živel za večno, ne moral videti jame.

¹¹ Saj vidi bogatin: mrjó modri, enako ginevajo nespametni in neumni in drugim puščajo bogastvo svoje.

¹² Menijo, da njih hiše bodo trajale za veke, njih prebivališča za vse rodove; zato imenujejo dežele s svojimi imeni.

¹³ In vendar človek v veličju nima obstanka, podoben je živalim, ki poginejo.

¹⁴ To je usoda njih, ki tako v sebe zaupajo; vendar njih nasledniki odobravajo njih govorjenje. (Sela.)

¹⁵ Kakor ovce bodo razpostavljeni v šeolu, smrt jim bo pastir; in pravični jim bodo gospodovali tisto jutro, in njih obliko pokonča šeol, da ji ne bo več bivališča.

¹⁶ Ali dušo mojo reši Bog iz oblasti šeola, ker me vzame k sebi. (Sela.)

¹⁷ Ne boj se, ko kdo zabogati, ko se pomnoži slava hiše njegove.

¹⁸ Ker ob smrti ne vzame nič tega s seboj, za njim ne pojde slava njegova.

¹⁹ Čeprav blagruje dušo svojo v življenju svojem – i tebe hvalijo, ko si privoščiš –,

²⁰ vendar pride k rodu očetov svojih, ki vekomaj ne bodo uživali luči.

²¹ Človek, ki je v veličju, a ni razumen, je podoben živini, ki pogine.