Psalmi 10 - Chráskov prevod

¹ Zakaj stojiš od daleč, o Gospod? Zakaj se skrivaš ob časih stiske?

² Prevzetnost brezbožnika hudo straši ubožca. Ujamejo se naj v naklepih, katere izmišljajo.

³ Kajti brezbožnik se hvali z željami duše svoje in lakomnik se odreka Gospoda in ga zaničuje.

⁴ Brezbožnik v napuhu obraza svojega govori: Saj ne bo kaznoval, ni Boga. To so vse misli njegove.

⁵ Varna so pota njegova v vsakem času; previsoko so pogledu njegovemu sodbe tvoje; na svoje nasprotnike piha prezirljivo.

⁶ V srcu svojem govori: Ne ganem se, od roda do roda bodem brez nesreče.

⁷ Kletve polna so usta njegova in zvijač in zatiranja; pod jezikom njegovim je nadloga in krivica.

⁸ Poseda na preži po vaseh, v zakotju ubija nedolžnega, oči njegove prežé na onemoglega.

⁹ V skrivališču preži kakor lev v svojem brlogu, preži, da zgrabi siromaka; že ga prijema ter vleče vstran v mreži svoji.

¹⁰ Sključi se, potuhne se, in onemogli padajo v krepke kremplje njegove.

¹¹ V srcu svojem govori: Pozabil je Bog mogočni, obličje svoje skriva, nikoli ne bo videl tega.

¹² Vstani, o Gospod! Bog mogočni, dvigni roko svojo, ne pozabi ubogih.

¹³ Zakaj sme brezbožnik zaničevati Boga in v srcu svojem govoriti, da ne boš kaznoval?

¹⁴ Videl si to; zakaj ti gledaš nadlogo in gorje, da povrneš s svojo roko; brambi tvoji se izroča nesrečni, siroti si ti pomočnik.

¹⁵ Zdrôbi roko brezbožniku in hudobneža krivico kaznuj, dokler je ne najdeš več.

¹⁶ Gospod je Kralj vedno in vekomaj, poginili so pogani z zemlje njegove.

¹⁷ Hrepenenje krotkih si uslišal, Gospod: potolažiš jim srce, nagneš k njim svoje uho,

¹⁸ da maščuješ siroto in stiskanega, da ju ne straši več človek, ki je iz zemlje.